Jedro

Dolžnost obveščanja, ki je določena v 4. odstavku 159. člena ZASP uporabnikom varovanih del, ki ta dela uporabljajo brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, nalaga dolžnost mesečnega poročanja pristojni kolektivni organizaciji o uporabi avtorskih del. Opustitev te dolžnosti pa je opredeljena kot prekršek, ki se sankcionira z denarno globo.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka glede plačila zakonskih zamudnih obresti od zneska 119,35 EUR spremeni tako, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki plačati zakonske zamudne obresti od zneska 47,50 EUR od dne 04. 02. 2010 dalje do plačila in od zneska 71,85 EUR od dne 15. 07. 2010 dalje do plačila.

II. V preostalem delu (glede izpodbijane III. točke izreka) pa se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba v nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo dovolilo spremembo tožbe (1. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati zapadla nadomestila za zakonito uporabo fonogramov v skupnem znesku 119,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 07. 2010 dalje do plačila (II. točka izreka) in zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Tožena stranka V. s.p. je dolžna do sklenitve ustrezne pogodbe, s katero bo s tožečo stranko zavodom za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije uredila medsebojna razmerja, povezana z javnim priobčevanjem fonogramov v dejavnosti tožene stranke, tožeči stranki mesečno poročati o obsegu javnega priobčevanja fonogramov pri opravljanju svoje dejavnosti“ (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo (II. in III. točka izpodbijane odločbe) je pravočasno pritožbo vložila tožeča stranka iz pritožbenih razlogov napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka (pritožbeni razlogi iz 1. in 3. točke 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi ter II. in III. točko izreka izpodbijane odločbe spremeni tako, da bo pravilno določilo zneske in čas od katerih oz. od katerega tečejo zakonske zamudne obresti ter da bo ugodilo 1. točki tožbenega zahtevka in toženi stranki naložilo obveznost mesečnega poročanja. Podredno pa predlaga, da pritožbeno sodišče napadeni II. in III. točko izreka izpodbijane odločbe razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje, v vsakem primeru pa naj toženi stranki naloži v plačilo stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izteka paricijskega roka, katerega bo sodišče določilo v poravnavo stroškov, do dne plačila.

3. Pritožba je delno utemeljena.

Glede izpodbijane II. točke izreka:

4. Pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje v zvezi s tekom zamudnih obresti od prisojenega zneska nadomestil za uporabo fonogramov, zmotno uporabilo materialno pravo, so utemeljene. Dolžnik, ki je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje upniku poleg glavnice še zamudne obresti (378. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01, v nadaljevanju OZ). Če rok za izpolnitev ni določen, pride v zamudo, ko upnik z začetkom postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost (2. odstavek 239. člena OZ).

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka fonograme tožeče stranke priobčevala brez nadomestila in je zato dolžna tožeči stranki plačati znesek nadomestila v višini 119,35 EUR. Tožeča stranka je s tožbo z dne 04. 02. 2010 od tožene stranke zahtevala plačilo zneska 47,50 EUR, z vlogo z dne 15. 07. 2010 pa je tožbeni zahtevek razširila na 119,35 EUR. Ker je tožeča stranka zahtevek iz naslova zakonskih zamudnih obresti za znesek 47,50 EUR uveljavljala od dnem vložitve tožbe 04. 02. 2010, gredo ob pravilni uporabi materialnega prava tožeči stranki obresti od navedenega zneska 47,50 EUR od dneva vložitve tožbe in ne šele od dne, ko je pri sodišču vložila pripravljalno vlogo z razširjenim zahtevkom, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Glede na povedano je bilo treba izpodbijano sodbo v tem delu delno spremeniti, kot izhaja iz 1. točke izreka (5. alineja 358. člena ZPP).

Glede pritožbe k III. točki izreka:

6. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek, ki se nanaša na dolžnost mesečnega poročanja o obsegu javnih priobčitev fonogramov tožeči stranki zavrnilo zaradi neodpravljive nesklepčnosti (4. odstavek 318. člena ZPP).

7. Pritožbene navedbe, s katerimi tožeča stranka uveljavlja drugačno interpretacijo 4. odstavka 159. člena v zvezi z 2. točko 1. odstavka 185. člena ZASP, kot jo je zavzelo sodišče prve stopnje, so materialnopravno zmotne. Dolžnost obveščanja, ki je določena v 4. odstavku 159. člena ZASP uporabnikom varovanih del, ki ta dela uporabljajo brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, nalaga dolžnost mesečnega poročanja pristojni kolektivni organizaciji o uporabi avtorskih del. Ta dolžnost obveščanja je predpisana zaradi nadzora nad eksploatacijo avtorskih del ter uresničevanja materialnih avtorskih upravičenj. Opustitev te dolžnosti pa je opredeljena kot prekršek, ki se sankcionira z denarno globo (2. točka 1. odstavka 185. člena ZASP). Stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka te dolžnosti tožene stranke ne more uveljavljati kot pravico iztožljivo v civilni pravdi je pravilno. Tožeča stranka ima pravico zahtevati izpolnitev le tistih obveznosti, ki je določena kot njena civilna pravica. V obravnavanem primeru ima na voljo uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oz. civilne kazni).

8. Tudi s pritožbenimi navedbami, da se zakonsko besedilo v 2. točki 1. odstavka 185. člena ZASP nanaša le na neizpolnitev obveznosti do pošiljanja sporedov, tožeča stranka ne more uspeti, saj se 2. točka 1. odstavka 185. člena ZASP izrecno sklicuje tudi na kršitev 4. odstavka 159. člena ZASP, kar pomeni, da je sankcioniranje z globo predvideno tudi za kršitev obveznosti pošiljanja podatkov. Tudi sicer pa bi bilo nelogično, da bi bila kršitev obveznosti s strani uporabnikov v primeru pošiljanja sporedov drugačna, kakor v primeru pošiljanja podatkov, saj gre v obeh primerih za kršitev enake vrste obveznosti s strani uporabnikov.

9. Tudi upoštevaje določilo 311. člena ZPP po katerem sme sodišče toženi stranki naložiti, da opravi določeno dejanje le takrat, ko je ta obveznost zapadla do konca glavne obravnave, tožbenemu zahtevku za priložitev podatkov v bodoče do sklenitve ustrezne pogodbe ni mogoče ugoditi.

10. Nesklepčnosti zahtevka v tem delu torej ni mogoče odpraviti, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek zavrnilo, pravilna.

11. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 353. člena ZPP izpodbijano delno zamudno sodbo v zavrnilnem delu III. točke izreka potrdilo.

12. Odločitev o pritožbenih stroških je oprta na določilo 1. odstavka 165. člena v zvezi z 154. členom ZPP. Ker je tožeča stranka uspela s pritožbo le v zanemarljivem delu glede zakonskih zamudnih obresti, sama nosi svoje pritožbene stroške.