Jedro

Tožnik v postopku ni navedel nobenega utemeljenega razloga za dovolitev odloga izvršbe v smislu 2. odstavka 293. člena ZUP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 1.2.2002. Z njo je zavrnjena njegova pritožba zoper sklep Urbanistične inšpekcije, Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 14.6.2001, s katerim je tožnikova vloga za odlog izvršbe odločbe z dne 31.3.2001, zavrnjena (1. točka izreka), v 2. točki izreka pa je odločeno, da ta sklep nadomešča sklep z dne 22.5.2001. Tožena stranka je ugotovila, da je bila tožniku kot investitorju izdana inšpekcijska odločba z dne 21.3.2001, s katero mu je bilo naloženo, da mora do 31.5.2001 odstraniti lesen pritlični objekt, tlorisnih dimenzij 24 m x 7 m, na parc. št. 794 k.o. Z.B. in na zemljišču vzpostaviti prejšnje stanje. Navedena odločba je postala izvršljiva 1.6.2001. Tožnik kot investitor svoje obveznosti po navedeni odločbi ni izvršil, ampak je 29.5.2001 pri prvostopnem upravnem organu vložil prošnjo za odlog izvršbe in jo utemeljil s tem, da je začel s postopkom legalizacije za navedeni objekt. Ker se se obravnavani objekt nahaja na prvem območju kmetijskih zemljišč, njegova legalizacija ni možna. Tožena stranka meni, da je prvostopni organ odločil pravilno in v skladu z 293. členom ZUP, ko je tožniku s sklepom zavrnil predlog za odlog izvršbe odločbe urbanističnega inšpektorja.

Tudi po presoji sodišča prve stopnje tožnik ni navedel nobenega razloga za dovolitev odloga izvršbe v smislu 2. odstavka 293. člena ZUP. Okoliščina, ki jo navaja v tožbi, da je lastnicama zemljišča R.K. in I.Č. bila izdana odločba o dovolitvi priglašenih del, za odločitev v tem upravnem sporu ni pomembna. V tem upravnem sporu gre za odlog upravne izvršbe in sicer postopka izvršitve izvršljive inšpekcijske odločbe, s katero je bil ukrep izrečen tožniku kot investitorju nedovoljenega posega v prostor. Tudi tožbena navedba, da je tožnik vložil pritožbo zoper sklep z dne 22.5.2001 in zoper sklep z dne 14.6.2001, na odločitev ne vpliva. Na podlagi tožnikove pritožbe zoper sklep z dne 22.5.2001 je prvostopni upravni organ odločil v lastni pristojnosti in izdal sklep z dne 14.6.2001. Na podlagi njegove pritožbe zoper sklep z dne 14.6.2001 pa je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo. Tožnik v tožbi navaja, da gre za usodne odločitve, ko se odloča o rušenju, vendar, v kolikor se s tem sklicuje na določbo 3. odstavka 293. člena ZUP, take nepopravljive škode, ki mora biti tudi verjetno izkazana, tožnik ne izkazuje in tudi ne zatrjuje.

Tožnik v pritožbi med drugim navaja, da bi moral inšpekcijski organ ugotoviti, da narava primera ne zahteva takojšnjega ukrepa, ker ne gre za zavarovanje pomembnih dobrin, kot so življenje in zdravje ljudi ali javna varnost, zato bi moral inšpekcijski organ v konkretnem primeru popolno in z gotovostjo ugotoviti dejansko stanje. Meni, da bi inšpekcijski organ lahko ugodil njegovi prošnji in odložil upravno izvršbo. Tožena stranka je obravnavala le pritožbo zoper sklep prvostopnega organa z dne 14.6.2001, zanemarila pa je pritožbo zoper sklep z dne 22.5.2001. Upravna organa in sodišče prve stopnje so postopali v nasprotju s 3. odstavkom 293. člena ZUP, saj bi moral po njihovem mnenju nepopravljivo škodo verjetno izkazati. Kako naj ustrezno in resnično prikaže obseg in količino nepopravljive škode, ko ga sodišče ni pozvalo, da dopolni svojo tožbo z ustreznimi dokazili. Predlaga, da drugostopno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo odpravi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovni postopek in odločanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Po določbi 2. odstavka 293. člena ZUP se upravna izvršba odloži, če se ugotovi, da je za izpolnitev obveznosti dovoljen odlog ali je namesto začasne odločbe, ki naj bi se izvršila, izdana odločba o glavni stvari, ki se razlikuje od začasne odločbe.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnik v postopku ni navedel nobenega utemeljenega razloga za dovolitev odloga izvršbe v smislu citirane določbe ZUP. Upravna izvršba se lahko izjemoma odloži tudi na predlog zavezanca ali upravičenca, če je bilo zoper izvršbo oziroma zoper izvršilni naslov vloženo pravno sredstvo, pa bi z izvršbo verjetno nastala nepopravljiva škoda (3. odstavek 293. člena ZUP). Te nepopravljive škode, ki mora biti tudi verjetno izkazana, pa tožnik tudi po presoji pritožbenega sodišča ni izkazal. Dokazno breme v zvezi s tem je bilo na tožniku in je neutemeljen pritožbeni ugovor, da bi ga bilo treba pozvati k predložitvi dokazil. Neutemeljen je tudi pritožbeni ugovor, da tožena stranka naj ne bi odločila o obeh njegovih pritožbah, zoper sklep prvostopnega organa z dne 22.5.2001 in zoper sklep z dne 14.6.2001. Že tožena stranka in sodišče prve stopnje sta tožniku pravilno pojasnila, da je bilo o obeh njegovih pritožbah odločeno. Na podlagi pritožbe zoper sklep z dne 22.5.2001 je prvostopni upravni organ odločil v lastni pristojnosti in navedeni sklep nadomestil s sklepom z dne 14.6.2001. Na podlagi pritožbe zoper sklep z dne 14.6.2001 pa je tožena stranka izdala odločbo, ki je izpodbijana v tem upravnem sporu.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.