Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno odločalo o stroških postopka z uporabo 154. čl. ZPP. Ne gre za situacijo iz 157. čl. ZPP. Res je, da je sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi pripoznave, vendar 157. čl. ZPP izrecno določa, da če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oz. na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, ji mora tožnik povrniti pravdne stroške. Podana morata biti torej dva pogoja, ne samo pripoznava tožbenega zahtevka ampak tudi, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep o stroških sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z sodbo na podlagi pripoznave razdrlo pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja in pogodbo o dosmrtnem preživljanju z dne 21.6.1999, ki jo je v notarskem zapisu z dne 13.9.1999 potrdil notar v T. E. S. Prvotoženec I.K. in četrta toženka A. L. sta dolžna v roku osmih dni po izdaji prvostopne sodbe izstaviti prvemu tožniku zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo prvi tožnik lahko vpisal kot lastnik nepremičnin, parc.št. 1041-travnik 870 m2, parc.št. 1043-travnik 1809 m2 in parc.št. 46/4 - dvorišče 128 m2- gospodarsko poslopje 83 m2, stanovanjska stavba 54 m2 in gospodarsko poslopje 18 m2, vse k.o. V., sicer bo takšno listino nadomestila sodba. Glede stroškov postopka pa je odločilo, da so tožene stranke dolžna nerazdelno povrniti tožečima strankama 455.400,00 SIT pravdnih stroškov v roku 15 dni od pravnomočnosti sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sklep o stroških postopka se je pritožil prvi toženec. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo o stroških postopka, kajti pri odločanju o stroških postopka je uporabilo določbo 154. čl.ZPP, moralo pa bi odločati na podlagi 157. čl. ZPP. Prva tožena stranka je že pri pripoznavi zahtevka z dne 5.1.2005 navedla, da ni nikoli nasprotovala razvezi pogodbe, ker se ta ni več izvajala. Ni se strinjala le z višino izplačanega deleža v denarju, v primeru, da se odpove dedovanju po starših, kar pa v tem postopku ni relevantno. Predmet tega postopka je izključno razveza pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja in pogodbe o dosmrtnem preživljanju ter vračilu izročenih nepremičnin, zato je prvotožena stranka tudi navedla, da stroškov postopka ne bo nosila. Iz vsega tega jasno sledi, da tožena stranka nikoli ni dala povoda za tožbo in je tudi tožbeni zahtevek pripoznala takoj v odgovoru na tožbo. S tem je nedvomno podana situacija iz 157. čl. ZPP, zaradi česar mora tožeča stranka v celoti povrniti pravdne stroške toženi stranki.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločalo o stroških postopka z uporabo 154. čl. ZPP in o stroških postopka odločilo glede na uspeh v sporu obeh pravdnih strank. V predmetni zadevi tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne gre za situacijo iz 157. čl. ZPP, na katerega se v pritožbi sklicuje tožena stranka. Res je, da je sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi pripoznave, vendar 157. čl. ZPP izrecno določa, da če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oz. na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, ji mora tožnik povrniti pravdne stroške. Podana morata biti torej dva pogoja, ne samo pripoznava tožbenega zahtevka ampak tudi, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. V predmetni zadevi pa ni mogoče reči, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. Že sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz korespondence med pooblaščencema pravdnih strank je jasno razvidno, da je bil povod za tožbo podan, kar sicer prvotožena stranka ne sprejema in se sicer sklicuje na dopis njene pooblaščenke, pooblaščencu tožeče stranke z dne 14.4.2004, sama pa pri tem pove, da se ni strinjala z višino izplačanega deleža v denarju. Že same navedbe v pritožbi in vsebina dopisa pa izrecno potrjujejo zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dala povod za tožbo, zato je kljub pripoznavi zahtevka dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške. Ker je pritožba prvotožene stranke neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).