Jedro

S sklepom o dovolitvi izvršbe ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. To odločitev je vseboval izvršilni naslov. Prav tako izpodbijani sklep ni eden izmed sklepov, navedenih v drugem odstavku 5. člena ZUS-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrglo tožbo tožeče stranke zoper sklep gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor z dne 30. 1. 2009, o dovolitvi izvršbe, s katerim je prvostopni upravni organ odločil, da je odločba gradbene inšpekcije z dne 23. 11. 2007, s katero je bilo tožeči stranki naloženo, da mora odstraniti brez gradbenega dovoljenja zgrajen del parkirišča velikosti cca 25,00 x 15,00 m na tam navedenem zemljišču, postala izvršljiva 6. 12. 2007 in se dovoli njena izvršba (1. točka izreka sklepa) ter da je tožeča stranka dolžna odstraniti navedeni objekt ter zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje do 15. 3. 2009, sicer bo opravil izvršbo pooblaščeni izvajalec del (2. točka izreka sklepa). Tožena stranka je z odločbo z dne 5. 3. 2009, izpodbijani sklep v delu 1. točke izreka, ki se nanaša na datum izvršljivosti odločbe gradbenega inšpektorja, odpravila in nadomestila z novim datumom izvršljivosti 27. 2. 2008, v ostalem pa pritožbo tožeče stranke zavrnila.

2. Sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da izpodbijani akt ni upravni akt v smislu določbe 2. člena ZUS-1, in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. 3. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da izpodbijani sklep posega v njene pravice in pravni položaj, saj ji nalaga odstranitev zgrajenega parkirišča in vzpostavitev prvotnega stanja. Tožeča stranka je dela izvedla skladno s Pravilnikom, ki ureja pogoje za gradnjo enostavnih objektov, za katera ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja. Z izpodbijanim sklepom je izvršba dovoljena in se je postopek odločanja s tem zaključil, pri čemer pa gre za izvršitev odločbe gradbene inšpekcije, ki je nezakonita.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Stališče sodišča prve stopnje, da v primeru sklepa, ki ga na podlagi 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP, izda organ, pristojen za upravno izvršbo, ne gre za upravni akt v smislu določbe 2. člena ZUS-1, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilno. S tem sklepom namreč ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe, ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

6. Pravilno je tudi stališče prvostopnega sodišča, da izpodbijani sklep ni eden izmed sklepov, navedenih v drugem odstavku 5. člena ZUS-1. Po citirani določbi se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te sklepe pa izpodbijani sklep, s katerim se dovoljuje izvršba proti tožeči stranki kot inšpekcijski zavezanki, ker ta ne spoštuje obveznosti, ki ji jo je izrekel gradbeni inšpektor, ne sodi.

7. V obravnavani zadevi se izpodbija sklep, s katerim je upravni organ prve stopnje ugotovil, da je odločba, izdana v inšpekcijskem postopku – izvršilni naslov, s katero so bili tožeči stranki odrejeni inšpekcijski ukrepi, postala izvršljiva, uvedel izvršbo in tožečo stranko opozoril, da bo v primeru nespoštovanja odrejenih obveznosti izvršbo opravil pooblaščeni izdajalec del. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sklep o dovolitvi izvršbe skladen z izvršilnim naslovom.

8. Tožeča stranka v pritožbi ne zatrjuje, da bi sporni objekt odstranila in bi bila zato izdaja sklepa o dovolitvi izvršbe neutemeljena, niti ne zatrjuje nobenega konkretnega posega v svoje pravice, obveznosti ali pravne koristi, temveč samo navaja, da gre pri izpodbijanem sklepu za dovolitev izvršitve odločbe gradbene inšpekcije, ki je nezakonita. Ta navedba pa ne more vplivati na drugačno odločitev v tej zadevi.

9. Z izpodbijanim prvostopnim upravnim aktom po presoji Vrhovnega sodišča ni poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožeče stranke. To odločitev je namreč vseboval izvršilni naslov, to je odločba z dne 23. 11. 2007, s katero je bila tožeči stranki med drugim naložena obveznost odstranitve nelegalno zgrajenega objekta. Ta ukrep pa se z izpodbijanim prvostopnim upravnim sklepom le prisilno izvršuje, ker tožeča stranka naloženega ukrepa ni izpolnila sama. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in zavrglo tožbo.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.