Jedro

Ker iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja v izreku sodbe ne izhaja, s čim naj bi ob najemu hotelske sobe obdolženec receptorja spravil v zmoto, oziroma v čem je bil že ob najetju hotelske sobe podan goljufiv namen obdolženca, da hotelskih storitev nikoli ne bo plačal in da si bo zato pridobil protipravno premoženjsko korist, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolženca iz razloga 1. točka 358. člena ZKP oprostilo obtožbe.

Izrek

Pritožbi obdolženčevega zagovornika se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se obdolženi NK iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP o p r o s t i obtožbe, da je z namenom, da bi si pridobil protipravno premoženjsko korist, spravil drugega z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin v zmoto in ga tako zapeljal, da je ta v škodo tujega premoženja nekaj storil s tem, da je dne 3.12.1998 v K. v hotelu A. na V. ulici 12 najel sobo za bivanje, čeprav računa sploh ni nameraval plačati, s čimer je neugotovljenega receptorja hotela zavedel, da mu je zmotno misleč, da bo račun za najem sobe in druge hotelske storitve res tudi plačal, dodelil sobo št. 329, v kateri je bival in koristil hotelske storitve do 28.12.1998, ko je hotel zapustil, ne da bi plačal račun v znesku 228.080,00 SIT in se je tako na škodo hotela Alpina d.o.o. Kranjska Gora okoristil za navedeni znesek, s tem naj bi storil kaznivo dejanje goljufije po I. odstavku 217. člena KZ.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 6. točke II. odstavka 92. člena KZ, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja goljufije po I. odstavku 217. člena KZ.

Obdolžencu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen 6 (šest) mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Po členu 40 KZ pa je obdolžencu izreklo tudi stransko kazen izgona tujca iz ozemlja Republike Slovenije za dobo dveh let. Obdolženca pa je oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 92. člena ZKP.

Zoper sodbo se je pritožil obdolženčev zagovornik, ki v pritožbi uveljavlja pritožbene razloge kršitve kazenskega zakona in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, pritožuje pa se tudi zaradi odločbe o kazenski sankciji ter predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zoper obdolženca obtožbo zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višje državno tožilstvo v Ljubljani je v svojem pisnem mnenju, podanem skladno z določbo II. odstavka 445. člena ZKP, predlagalo zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe in navedb v pritožbi, sodišče druge stopnje ugotavlja, da opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja goljufije po členu 217 KZ. Izvršitveno dejanje pri kaznivem dejanju goljufije je ustvaritev zmotne predstave pri oškodovancu oziroma puščanje oškodovanca v zmoti, pri tem pa mora biti podan storilčev namen, da si s tem pridobi protipravno premoženjsko korist. Lažno prikazovanje dejanskih okoliščin pomeni, da storilec pri drugi osebi ustvari zmotno predstavo o kakšnih okoliščinah, ta zmota je posledica storilčevih lažnih trditev o dejanskih okoliščinah. Iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja v izreku sodbe pa izhaja le, da naj bi obdolženec v hotelu najel sobo, čeprav računa sploh ni nameraval plačati, s čimer naj bi receptorja zavedel, da mu je zmotno misleč, da bo račun za najem sobe plačal, sobo dodelil. Iz takega opisa pa ne izhaja, s čim naj bi ob najemu hotelske sobe obdolženec receptorja spravil v zmoto, oziroma v čem je bil že ob najetju hotelske sobe goljufivi namen obdolženca, da hotelskih storitev nikoli ne bo plačal in da si bo zato pridobil protipravno premoženjsko korist. Ne le, da opis dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje tako ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja goljufije, temveč tudi izvedeni dokazni postopek dopušča resen dvom o obdolženčevem goljufivem namenu ob najetju hotelske sobe dne 3.12.1998, saj iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je račun za obdolženčeve hotelske storitve bil plačan dne 19.2.1999. Izrek o stroških kazenskega postopka temelji na določilu I. odstavka 96. člena ZKP.