Jedro

Umik predloga za izvršbo predstavlja neposredno čisto procesno dispozicijo upnika, ki konstitutivno sproži procesni učinek. Takšno procesno dejanje s takojšnjim konstitutivnim učinkom je lahko le nepreklicljivo, upnik pa zato v izvršilnem postopku ustavitve izvršilnega postopka ne more več preprečiti, čim je njegova izjava o umiku prispela na sodišče. Umika ni mogoče preklicati niti takrat, če je bil podan v zmoti ali prevari glede določene dejanske okoliščine, na primer v zmotnem prepričanju, da je terjatev plačana, kot v danem primeru.

Zaradi napak volje, torej tudi zmote, se smeta izpodbijati le sodba na podlagi pripoznave in sodba na podlagi odpovedi, in to na način, določen v ZPP, ne pa tudi sklep o ustavitvi postopka zaradi umika predloga za izvršbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršilni postopek.

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencih pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sta se z dolžnikom po izdaji sklepa o izvršbi dogovorila, da bo dolžnik svoj dolg poravnal tako, da bo upniku nakazal znesek 12.000,00 EUR, preostanek obveznosti pa se bo poravnal z medsebojno kompenzacijo. Dolžnik je upniku 4. 3. 2015 zagotovil, da je znesek 12.000,00 EUR nakazal, kot dokaz je priložil nalog za nakazilo banki H. Upnik je na tej podlagi 4. 3. 2005 podal predlog za ustavitev izvršbe, sodišče pa je izdalo izpodbijani sklep o ustavitvi postopka. Upnik je nato ob preverbi prilivov ugotovil, da nalog ni bil izvršen in zneska 12.000,00 EUR na svoj račun ni prejel. Očitno je dolžnik po umiku predloga za izvršbo nalog preklical, tako da plačilo na upnikov račun ni bilo izvedeno. Dolžnik je upnika tako s posredovanim nalogom spravil v zmoto oziroma celo prevaral, vse z namenom, da bi dosegel ustavitev izvršilnega postopka. 4. 3. 2015 je predstavnik dolžnika D. Š. večkrat telefonsko klical upnika in mu zagotavljal, da je ves dolg poravnan ter ga pozival, naj izpelje postopek za ustavitev izvršbe. Klical je tudi pooblaščenca upnika. S svojim ravnanjem je dosegel, da je na goljufiv način in s preslepitvijo upnik podal izjavo, ki je v njegovo škodo. S tem so izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije, zaradi česar bodo sproženi ustrezni kazenski postopki. Glede na navedeno upnik preklicuje svoj umik predloga za izvršbo, saj je bil podan v zmoti oziroma kvalificirani zmoti – prevari. Ker gre pri sklepu o ustavitvi postopka za situacijo, ki je analogna sodbi na podlagi odpovedi (ki je prav tako determinirana z dispozicijo ene od strank), upnik na tem mestu uveljavlja napako volje skladno z OZ (zmota, 46. člen OZ, oziroma kvalificirana zmota – prevara, 49. člen OZ). Predlaga razveljavitev sklepa o ustavitvi postopka ter priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev oprlo na določbe prvega in drugega odstavka 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), po katerih lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo, v primeru umika pa sodišče ustavi postopek. Navedena določba pomeni, da umik predloga za izvršbo predstavlja neposredno čisto procesno dispozicijo upnika, ki konstitutivno sproži procesni učinek, ne da bi sodišče med dejanje stranke in takšen procesnopravni učinek poseglo s svojo sodno odločbo. Takšno procesno dejanje s takojšnjim konstitutivnim učinkom pa je lahko le nepreklicljivo (VSRS sklep II Ips 327/98). Upnik zato v izvršilnem postopku ustavitve izvršilnega postopka ne more več preprečiti, čim je njegova izjava o umiku prispela na sodišče. Odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka je namreč ob povedanem le nujna in avtomatična posledica upnikovega dejanja (VSL Sklep III Cp 675/2006 z dne 15. 2. 2006). Umika ni mogoče preklicati niti takrat, če je bil podan v zmoti ali prevari glede določene dejanske okoliščine, na primer v zmotnem prepričanju, da je terjatev plačana, kot v danem primeru (glej A. Galič, Pravdni postopek zakon s komentarjem; 2. knjiga, komentar k členu 188, str. 217, tako tudi VSL Sklep III Cp 2378/2001 z dne 17. 10. 2001).

5. Upnik v pritožbi smiselno opozarja na določbo tretjega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po kateri se lahko sodba na podlagi pripoznave oziroma odpovedi izpodbija tudi zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi oziroma odpovedi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače, ter meni, da je ta določba po analogiji uporabljiva tudi v konkretnem primeru. Takim navedbam ni mogoče slediti. Določba tretjega odstavka 338. člena ZPP se namreč izrecno nanaša samo na izjavo o pripoznavi oziroma o odpovedi zahtevku, ne pa tudi na umik predloga za izvršbo, ki je posebej urejen v ZIZ (ob tem je opozoriti, da se po 15. členu ZIZ določbe zakona o pravdnem postopku smiselno uporabljajo le, če ni v ZIZ ali kakšnem drugem zakonu drugače določeno). Zaradi napak volje, torej tudi zmote, se torej smeta izpodbijati le sodba na podlagi pripoznave in sodba na podlagi odpovedi, in to na način, določen v ZPP, ne pa tudi sklep o ustavitvi postopka zaradi umika predloga za izvršbo. Umik predloga za izvršbo pomeni preklic zahteve za pravno varstvo v konkretnem izvršilnem postopku in tako kot pripoznava ali odpoved zahtevku sicer res pomeni konec postopka, vendar pa je med obema načinoma zaključka postopka pomembna razlika. Umik predloga za izvršbo spada med čiste procese dispozicije, saj nima nobenih učinkov zunaj konkretnega postopka – ne ustvarja učinka pravnomočnosti, niti v pozitivnem smislu (kot pravnomočna odločitev o zahtevku – res iudicata) niti v negativnem smislu (ne bis in idem), poleg tega pa tudi ne gre za razpolaganje z zahtevkom, saj lahko upnik po umiku predloga za izvršbo vloži nov predlog za izvršbo (tretji odstavek 43. člena ZIZ).

6. Glede na navedeno in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je upnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).