Jedro

Obtožba ni prekoračena (9. točka 1. odstavka 371. člena ZKP), če je sodišče namesto "...si se pritepel" v izrek sodbe navedlo "...si pritepenec". Vsebinsko gre namreč za povsem enak očitek obsojencu, tako da je podana objektivna identiteta med dejanjem iz obtožbe ter dejanjem, kot je opisano v izreku pravnomočne sodbe.

Izrek

Zahteva zagovornikov obs. J.P. st. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obs. J.P. st. je dolžan plačati kot stroške, nastale v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, povprečnino v znesku 60.000,00 tolarjev.

Obrazložitev

S sodbo Okrajnega sodišča v Kočevju z dne 2.12.1999 je bil obs. J.P. st. spoznan za krivega kaznivega dejanja razžalitve po 1. odstavku 169. člena KZ. Sodišče prve stopnje mu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je po 1. odstavku 169. člena KZ določilo kazen 15 dni zapora s preizkusno dobo enega leta, obsodilo pa ga je tudi na povrnitev stroškov kazenskega postopka. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 13.4.2000 pritožbo zagovornikov obs. J.P. zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter obsojencu naložilo v plačilo povprečnino v znesku 40.000 tolarjev.

Zoper pravnomočno sodbo so zagovorniki obsojenca dne 31.7.2000 priporočeno po pošti vložili zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve postopka. Predlagajo, da Vrhovno sodišče razveljavi prvostopenjsko in drugostopenjsko sodbo ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zahteva zagovornikov obs. J.P. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zagovorniki obsojenca v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjujejo, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ne da bi pri tem konkretno navedli, katera od bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) naj bi bila podana, ker je v izreku sodbe prvostopenjskega sodišča navedeno, da je obdolženec rekel zasebnemu tožilcu "ti si pritepenc tlele, cigan...", zasebni tožilec pa je v vloženi zasebni tožbi obdolženca najprej obdolžil, da mu je rekel "ti si pripetljal tlele, cigan....", nato pa je zasebno tožbo na glavni obravnavi modificiral v "ti si pritepel, cigan....". Prav enako so obsojenčevi zagovorniki navajali že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, vendar je pritožbeno sodišče njihovo stališče ocenilo kot neutemeljeno ter v razlogih sodbe pojasnilo, da navedena razlika vsebinsko ne pomeni nikakršne razlike, zaradi česar niso bile kršene pravice obrambe in tudi ni bilo kršeno načelo akuzatornosti. V zahtevi za varstvo zakonitosti zagovorniki obsojenca očitno uveljavljajo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, torej da je bila obtožba prekoračena.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedena bistvena kršitev določb kazenskega postopka ni podana. Podana je objektivna identiteta med dejanjem, ki je predmet obtožbe, ter med dejanjem obsojenca, kot je opisano v izreku pravnomočne sodbe, saj gre kljub temu, da je sodišče namesto "... si se pritepel", navedlo v izrek sodbe "... si pritepenec" za vsebinsko povsem enak očitek obsojencu. Ene in druge besede v povezavi z drugimi, ki jih je obsojenec izrekel zasebnemu tožilcu, predstavljajo napad na njegovo čast in dobro ime.

Neutemeljeno je tudi zatrjevanje, da je prvostopenjsko sodišče bistveno kršilo določbe kazenskega postopka s tem, ker naj bi dokaznega postopka ne izvedlo do konca. V zvezi s tem trdi, da bi sodišče glede na to, da je obsojenec v svojem zagovoru zatrjeval, da je bil spornega dne spor med njegovim sinom in soprogo zasebnega tožilca, vsekakor moralo v skladu z načelom iskanja materialne resnice ta vidik kazenske zadeve popolnoma raziskati. S takimi navedbami zagovorniki obsojenca sicer uveljavljajo razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, torej razlog, katerega z zahtevo za varstvo zakonitosti po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče uveljavljati. V 1. odstavku 17. člena ZKP je sicer res določeno, da mora sodišče po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odločbe. Odločilna so torej tista dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite odločbe, pri čemer je treba dodati, da zagovorniki obsojenca niti v navedenem izrednem pravnem sredstvu ne navajajo, zakaj bi bilo za izdajo zakonite odločbe pomembno razčistiti vsebino spora med obsojenčevim sinom in ženo zasebnega tožilca.

Niso podane zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Zato je Vrhovno sodišče zahtevo zagovornikov obsojenca za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).

Izrek o stroških, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, temelji na določilu 98.a člena ZKP v zvezi s 1. odstavkom 95. člena ZKP, pri čemer je povprečnina odmerjena v skladu z določilom 3. odstavka 92. člena ZKP.