- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 1862/98
ECLI:SI:VSLJ:1998:I.CP.1862.98 Civilni oddelek
Povzetek
- Preklic pooblastila in njegovi procesnopravni učinkiAli ima preklic pooblastila procesnopravne učinke, če ga stranka ne naznani sodišču?
- Pravočasnost pritožbeKdaj začne teči rok za pritožbo, če je sodba vročena več pooblaščencem?
- Vročitev sodbe več pooblaščencemAli je vročitev sodbe enemu od več pooblaščencev zadostna za začetek pritožbenega roka?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Da bi imel strankin preklic pooblastila procesno pravne učinke, ga mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep prve stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožničino pritožbo zavrglo kot prepozno.
Zoper ta sklep se zaradi bistvene kršitve določb postopka pritožuje tožnica in navaja, da je sodišče prve stopnje prezrlo dejstvo, da je prejšnjemu pooblaščencu odvetniku A. prenehalo pooblastilo. Tožnica se je zglasila pri odvetniku R. v začetku aprila 1998 ter ga pooblastila za zastopanje. Povedala je, da je odvetniku A. odpovedala pooblastilo, ki da bo o tem obvestil sodišče. Odvetnik R. je nato 14.4.1998 obvestil sodišče, da je prevzel tožničino zastopanje. Dne 17.4.1998 je bila glavna obravnava, na katero je prišel le odvetnik R.. Tožnica je takrat sicer povedala, da je odvetnik A. ne zastopa, vendar te njene izjave ni v zapisniku. Glavna obravnava dne 17.4.1998 je bila preložena na 12.6.1998, ta pa nato na 24.6.1998. Obvestilo o tem je sodišče vročilo le odvetniku R.. Dne 24.6.1998 je prišel na glavno obravnavo le odvetnik R.. Sodišče je izdalo sodbo, v kateri je kot tožničinega pooblaščenca navedlo odvetnika A., ne pa odvetnika R.. Nato je izdalo popravni sklep ter sodbo vročilo tudi odvetniku R.. Rok za pritožbo je zato začel teči od vročitve sodbe odvetniku R., torej 30.9.1998. Pritožba ni utemeljena.
Stranka sicer lahko pooblastilo ob vsakem času prekliče (1. odstavek 99. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). A da bi imel preklic procesnopravne učinke, ga mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek (2. odstavek 99. člena ZPP). Ker pa tožnica preklica pooblastila odvetniku A. vse do 19.10.1998 ni naznanila sodišču (zatrjuje sicer, da je na naroku za glavno obravnavo dne 17.4.1998 povedala, da je odvetnik A. ne zastopa več, vendar iz zapisnika o glavni obravnavi to ne izhaja), je sodišče sodbo z dne 24.6.1998 povsem pravilno vročilo odvetniku A.. Glede na to, da je bila ta sodba njemu vročena prvemu (dne 4.9.1998), je začel teči pritožbeni rok od te vročitve dalje (torej s 5.9.1998). Določbo 2. odstavka 138. člena ZPP (po kateri v primeru, če ima stranka več odvetnikov, zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih) je namreč mogoče razlagati le tako, da teče rok za vložitev pravnega sredstva od dneva, ko je bila odločba vročena prvemu pooblaščencu. To namreč zahteva že ustavno načelo enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ki ne dovoljuje različnega procesnega položaja strank.
Stranka, ki ima več pooblaščencev, zato nima na voljo več rokov za pravno sredstvo, kot stranka, ki ima le enega pooblaščenca.
Ker je torej za oceno pravočasnosti pritožbe zoper sodbo z dne 24.6.1998 odločilna vročitev te sodbe odvetniku A. (dne 4.9.1998), je sodišče prve stopnje pritožbo (ki je bila vložena šele dne 5.10.1998) povsem pravilno zavrglo (1. in 2. odstavek 358. člena ZPP).
Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP).