Jedro

Upravnik ima aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo.

Upravnik v razmerju do etažnih lastnikov vedno nastopa v svojem imenu, zato tudi poziv za vplačilo v rezervni sklad (ki se šteje za verodostojno listino v smislu določb ZIZ) sestavi in pošlje v svojem imenu. Tako ravna tudi v primeru, če je treba zaradi izterjave vložiti predlog za izvršbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 98127/2018 z dne 30. 10. 2018 v prvem in tretjem odstavku izreka ter zavrnilo tožbeni zahtevek, tožnici pa je naložilo, da je dolžna tožencu povrniti pravdne stroške v znesku 502,98 EUR, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da je prvo sodišče napačno uporabilo določbe SZ-1 in SPZ. Stališče prvega sodišča, da mora upravnik poslati pisni poziv dolžniku v imenu etažnih lastnikov in ne v lastnem imenu, je v nasprotju s stališčem Vrhovnega sodišča RS v zadevi II Ips 263/2015. Upravnik ima aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad že na podlagi samega zakona, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva vodijo. Iz tožbenega zahtevka izhaja, da je tožnica zahtevala plačilo na račun, namenjen za zbiranje sredstev rezervnega sklada, zato bi prvo sodišče tožnici moralo priznati aktivno procesno legitimacijo.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Materialnopravno zmotno je stališče prvega sodišča, da tožeča stranka kot upravnik ni aktivno procesno legitimirana, da zahteva od toženca vplačila v rezervni sklad. Vrhovno sodišče RS je zavzelo jasno stališče, da ima upravnik aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se zbirajo sredstva rezervnega sklada (sodba in sklep II Ips 263/2015), to pa na podlagi zakona, sklicujoč se na tretji odstavek 44. člena SZ-1 oziroma šesti odstavek 119. člena SPZ (v zvezi s prvim odstavkom 42. člena SZ-1 in drugim odstavkom 119. člena SPZ). Upravnik v razmerju do etažnih lastnikov vedno nastopa v svojem imenu, zato tudi poziv za vplačilo v rezervni sklad (ki se šteje za verodostojno listino v smislu določb ZIZ) sestavi in pošlje v svojem imenu. Tako ravna tudi v primeru, če je treba zaradi izterjave vložiti predlog za izvršbo.

6. Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka iz razloga, ker naj bi tožnica ne bila aktivno procesno legitimirana za izterjavo vplačil v rezervni sklad, je zato napačna. Aktivna procesna legitimacija upravnika obstaja, če zahteva plačilo na račun, na katerem se vodijo sredstva rezervnega sklada. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnica v predlogu za izvršbo navedla kot račun za nakazilo terjanega zneska TRR SI56 X, v prvi pripravljalni vlogi pa je opredelila v tožbenem zahtevku isti račun kot račun, na katerega je toženec dolžan plačati vtoževane zneske in da je to račun, namenjen za zbiranje sredstev rezervnega sklada stanovanjskoposlovnega objekta S. (št. tega TRR je navedena tudi za plačilo vtoževanega zneska v opominu v prilogi A4, v pogodbi o upravljanju v prilogi A6 pa je kot tožničin „osnovni“ poslovni račun naveden drug TRR SI56 Y). Navedeno po oceni pritožbenega sodišča zadošča za ugotovitev, da tožnica zahteva plačilo vtoževane terjatve na poseben račun, na katerem se vodijo sredstva rezervnega sklada, zato je tožnica aktivno procesno legitimirana v tem sporu.

7. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi ter razveljavilo izpodbijano sodbo in vrnilo zadevo prvemu sodišču v novo sojenje, ker niso podane okoliščine iz drugega odstavka 357.a člena ZPP, zaradi katerih bi lahko samo odločilo o zadevi (prvi odstavek 351. člena ZPP). Glede na razloge razveljavitvenega sklepa posebni napotki prvemu sodišču niso potrebni.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.