Jedro

Ker je pritožben interes v konkretnem primeru vezan na obstoj možnosti poplačila upnika pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, sodišče druge stopnje glede na to, da se upnik ni pritožil zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje (med drugim) zavrnilo ugovor zoper sklep o izvršbi ter izvršbo odložilo do odločitve Vrhovnega sodišča o zahtevi za varstvo zakonitosti, zaključuje, da je naknadno (po vložitvi pritožbe) odpadel, saj tudi morebitna ugoditev pritožbi za pritožnika ne bi pomenila izboljšanja pravnega položaja.

Izrek

Pritožba se zavrže. Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom dovolilo predlagano izvršbo (I. točka izreka), zemljiški knjigi odredilo, da opravi zaznambo sklepa v zemljiški knjigi in vknjižbo hipoteke pri nepremičnini z oznako parc. št. 767/31, k.o. V. (ID X) v korist upnika T. d.d., zaradi izterjave 23.505,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila in drugimi pripadki (II. točka izreka), dolžniku naložilo, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa povrne upniku stroške izvršilnega postopka v višini 158,23 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po preteku tega roka (III. točka izreka), zavrnilo je predlog upnika za izvršbo na plačo (IV. točka izreka) ter predlog za izvršbo v delu predlaganega takojšnjega prenosa (še pred pravnomočnostjo tega sklepa) zarubljenih denarnih sredstev na upnikov račun (V. točka izreka).

2.

Zoper navedeno odločitev v V. točki izreka se je pravočasno pritožil upnik iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Meni, da sodišče ni imelo pravne podlage za zaključek, da je za dovolitev poplačila upnika pri dovoljeni izvršbi na podlagi izvršilnega naslova na dolžnikova denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet, potrebno k predlogu za izvršbo priložiti izvršilni naslov v izvirniku. Izpostavlja, da niti tretji odstavek 46. člena ZIZ niti drugi dostavek 44. člena ZIZ tega ne določata, ter meni, da bi sodišče, glede na to, da je k predlogu za izvršbo upnik priložil izvršilni naslov, moralo preveriti resničnost njegove vsebine in dovoliti predlagano poplačilo upnika. Ob vsem navedenem pa še izpostavlja, da je izvršilni naslov bil izdan v insolventnem postopku in predstavlja javno listino, saj je bil na podlagi določila 2. do 8. točke prvega odstavka 122. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) javno objavljen dne 9. 12. 2015 in bi se lahko sodišče v resničnost njegove vsebine prepričalo tudi z vpogledom v javne objave na spletni strani Ajpes-a. Poudarja, da izvršilnega naslova v insolventnem postopku glede na določilo četrtega odstavka 122. člena ZFPPIPP ni dobil vročenega, torej izvirnika sploh ni prejel. Hkrati še dodaja, da v kolikor pa bi bilo slediti stališču sodišča prve stopnje glede zahteve po predložitvi izvirnika izvršilnega naslova, pa bi ga glede na načelno pravno mnenje z dne 30. 6. 2004 sodišče prve stopnje moralo pozvati na dopolnitev izvršilnega predloga in v kolikor upnik tudi po pozivu izvršilnega predloga ne bi dopolnil, predlog v tem delu zavreči, ne pa zavrniti. Predlaga ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijanega dela sklepa v smeri ugoditve poplačila upnika pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi oziroma podrejeno razveljavitev izpodbijanega dela sklepa ter vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3.

Pritožba ni dovoljena.

4.

Pravno sredstvo je dopustno, če je dovoljeno, če je bilo vloženo pravočasno in podano v zakoniti obliki, če ga je podala upravičena oseba, ki se pravnemu sredstvu ni odpovedala ali ga umaknila ter če je podana pravovarstvena potreba oz. pravni interes. Pravni interes je tako predpostavka za dopustnost pravnega sredstva, podan pa je tedaj, kadar ima vlagatelj pravnega sredstva izdano zoper sebe neugodno odločbo oziroma kadar bi mu pritožba, če bi se izkazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Iz navedenega izhaja, da ima pravni interes za pritožbo tisti, čigar položaj bi se z odločbo višjega sodišča izboljšal (Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba 2009, str. 351 in 352).

5. Po vpogledu v spis sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sklep o dovolitvi izvršbe že pravnomočen, saj se upnik ni pritožil zoper sklep I 156/2016 z dne 23. 8. 2016, s katerim je sodišče prve stopnje (med drugim) zavrnilo ugovor zoper sklep o izvršbi ter izvršbo odložilo do odločitve Vrhovnega sodišča o zahtevi za varstvo zakonitosti.

6. Ker je pritožbeni interes v konkretnem primeru vezan na obstoj možnosti poplačila upnika pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, sodišče druge stopnje glede na zgoraj navedeno zaključuje, da je naknadno (po vložitvi pritožbe) odpadel, saj tudi morebitna ugoditev pritožbi za pritožnika ne bi pomenila izboljšanja pravnega položaja.

7. Ker pritožba za pritožnika ne more prinesti konkretne in neposredne pravne koristi, četudi bi bila utemeljena, pritožnik zanjo nima pravnega interesa (četrti odstavek 343. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je njegova pritožba nedovoljena in jo je višje sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Če sodišče zavrže pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zavrženje (enako kot zavrnitev) pritožbe predstavlja neuspeh pritožnika s pritožbo. Glede na navedeno pritožbeni stroški za izvršbo niso bili potrebni, zato jih krije pritožnik sam (peti odstavek 38. člena ZIZ).