Jedro

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upnici v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ priznalo nadaljnje izvršilne stroške in jih naložilo v plačilo dolžniku, ker je ugotovilo, da so bili ti stroški potrebni za izvršbo. Za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje pa pritožbene navedbe o nezakonitosti terjatve, izvršbe in posledično cenitve zaradi pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti dolžniku niso pravno relevantne. Predmet pritožbenega preizkusa o odpustu obveznosti dolžniku niso pravno relevantne. Predme pritožbenega preizkusa je namreč sklep sodišča prve stopnje o nadaljnjih izvršilnih stroških. Tega pa dolžnik konkretizirano niti ne izpodbija.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik mora v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti upnici njene stroške pritožbenega postopka v znesku 244,80 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odločilo, da mora upnik v osmih dneh povrniti 537,70 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje dolžnik vlaga pravočasno laično pritožbo, s katero izpodbija sklep v celoti, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da je terjatev nezakonita, ker je odločitev o izvršbi na nepremičnine nezakonita. Nezakonita je tudi cenitev, če je bila izvedena, saj ni dokazov, da se je izvajala, in ni zapisnika strank v postopku. Ker je sklep o odpustu obveznosti 12. 1. 2018 postal pravnomočen, so po prvem odstavku 409. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) prenehale pravice upnikov sodno uveljavljati terjatev iz 2. točke izreka tega sklepa v delu, v katerem ta terjatev do pravnomočnosti tega sklepa ne bo plačana. Po posebnih pravilih, določenih v 410. členu ZFPPIPP, pravnomočnost tega sklepa ni ovira za plačilo terjatev iz premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso v tem postopku osebnega stečaja, to je do 20. 9. 2018, ko je sklep postal pravnomočen. Ker so dolžniku bile obveznosti v celoti odpuščene, ne dolguje nič. Odpust obveznosti učinkuje za terjatve, ki so nastale do 22. 12. 2015, ne glede na to, ali je upnik terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, razen terjatev iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP. Dolžnik je 8. 12. 2007 dalje tudi odjavil s. p. Zato sodišče prve stopnje od njega nezakonito terja dolg. Gre za izterjavo dolgov iz seznama izvršilnih naslovov od 16. 5. 2006 do 18. 12. 2007, kar so dolžnikovi osebni prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje oseb, ko je samostojno opravljal dejavnost, torej ne gre za prispevke iz prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP oziroma iz 390. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da nanje odpust obveznosti učinkuje. Pokojninski prispevki za obdobje od 8. 8. 2001 do 8. 12. 2007 tudi niso priznani v dolžnikovo pokojninsko dobo, zaradi česar ima nižjo pokojnino in sta izterjava in sklep o izvršbi nezakonita. Davčni urad Celje mu je izdal potrdilo 9. 1. 2008, da ima za obdobje do 7. 9. 2001 prispevke plačane, na vprašanje, kaj je z delovno dobo od 7. 9. 2001 do 9. 1. 2008, pa je dobil odgovor, da so bili pokriti na druge konte in da za ta čas dolžnik nima delovne dobe. Uveljavlja kršitve 14., 22., 23. in 33. člena Ustave RS. Smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izvršbo ustavi.

3. Upnica po pooblaščencu v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče dolžnikovo pritožbo zavrne in priglaša stroške pritožbenega postopka. Obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam kot neutemeljenim in pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upnici priznalo nadaljnje izvršilne stroške v znesku 537,70 EUR in jih naložilo v plačilo dolžniku, ker je ugotovilo, da so bili ti stroški potrebni za izvršbo. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da se upnici priznani stroški nanašajo na stroške sodnega cenilca, ki jih je plačala za izdelavo cenilnega poročila sodnega cenilca kmetijske stroke.

6. Po petem odstavku 38. člena ZIZ mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti.

7. Iz spisa je razvidno, da je v obravnavani zadevi v teku izvršba na dolžnikovi nepremičnini zaradi izterjave upnikove denarne terjatve (izvršba je bila dovoljena na podlagi izvršilnega naslova – seznama izvršilnih naslovov). Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 2. 3. 2021 določilo cenilca kmetijske stroke z nalogo, da oceni celoto dveh dolžnikovih nepremičnin in izdela pisno cenitev, ločeno za vsako parcelo posebej. Sodni cenilec je izdelal pisno cenitveno poročilo, v zvezi s katerim je upnica priglasila nadaljnje stroške. Sodišče prve stopnje pa je nato s sklepom z dne 10. 3. 2022 sodnemu cenilcu odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške za izdelano cenitveno poročilo v znesku 537,70 EUR. Pritožbeno sodišče je s sklepom I Ip 177/2022 z dne 17. 8. 2022 dolžnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo ta sklep sodišča prve stopnje.

8. Za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje niso pravno relevantne pritožbene navedbe o nezakonitosti terjatve, izvršbe in posledično cenitve zaradi pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti dolžniku. Predmet pritožbenega preizkusa je namreč sklep sodišča prve stopnje o nadaljnjih izvršilnih stroških. Tega pa dolžnik konkretizirano niti ne izpodbija. Sicer pa glede teh pritožbenih očitkov pritožbeno sodišče še dodaja, da je bilo dolžniku že s sklepoma pritožbenega sodišča I Ip 224/2020 z dne 20. 8. 2020 in I Ip 360/2021 z dne 10. 11. 2021 pojasnjeno, da za izterjavo upnikove terjatve odpust obveznosti ne učinkuje, ker je ta zavarovana z ločitveno pravico (pridobljeno v drugem izvršilnem postopku – In 67/2008), ki v postopku osebnega stečaja ni prenehala in da začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico in terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico, zato tudi postopek odpusta obveznost, ki je postopek znotraj stečajnega postopka, ne more imeti vpliva na terjatev, zavarovano z ločitveno pravico (prvi odstavek 279. člena ZFPPIPP in 383. člen ZFPPIPP).

9. Tudi pritožbene navedbe o nezakonitosti izterjave in sklepa o izvršbi, ker gre za izterjavo dolžnikovih osebnih prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, ki mu za obdobje od 8. 8. 2001 do 8. 12. 2007 niso bili priznani v pokojninsko dobo, ne morejo vplivati na pravilnosti in zakonitost izpodbijanega sklepa o nadaljnjih izvršilnih stroških.

10. Glede na obrazloženo niso podane zatrjevane kršitve ustavnih pravic in je dolžnikova pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Kadar sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, mora v roku osem dni povrniti upnici, ki je odgovorila na pritožbo, njene potrebne stroške odgovora na pritožbo (peti odstavek 38. člena ZIZ) v znesku 244,80 EUR. Pritožbeno sodišče je stroške odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) ob upoštevanju vrednosti vrednosti točke 0,6 EUR (prvi odstavek 13. člena OT), in sicer: 400 točk za odgovor na pritožbo (tar. št. 31/7 OT v zvezi s tar. št. 19 OT) in 8 točk za pavšalni znesek materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT).