Jedro

Pravni standard izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji je potrebno razlagati glede na okoliščine vsakokratnega življenjskega primera. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da za ugotovitev neizčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji ne zadostuje le formalna možnost operativnega posega za popravo prirejene srčne napake, če ni zagotovljene varne izvedbe. To velja tudi za operativni poseg pri odrasli osebi, ko se poprava prirojene srčne napake izvaja v programih in po kirurgih, specializiranih za otroško srčno kirurgijo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 26. 2. 2018 in št. ... z dne 23. 4. 2018, priznanje pravice do zdravljenja v tujini ter odreditev, da ji tožena stranka v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe povrne 44.481,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vložitve tožbe 15. 5. 2018 dalje do plačila. Presodilo je, da sta izpodbijana upravna akta o zavrnjeni pravici do zdravljenja v tujini pravilna in zakonita.

2. Tožnica se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, predlaga spremembo sodbe v smeri ugoditve zahtevku vključno z vtoževanimi 200,00 EUR stroškov postopka oz. podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Ker o spremenjenem tožbenem zahtevku dne 3. 9. 2018 ni odločeno, je kršen 310. in 324. člen Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP). Zahtevek ni utemeljeno zavrnjen, saj glede na 8. člen ZPP sodišče ni vestno in skrbno presodilo izvedene dokaze, vseh skupaj ter uspeh celotnega postopka. Ni kriva, da operacija trikuspidalne srčne zaklopke zaradi prirojene Ebsteinove anomalije ni bila opravljena v A.. Iz izpovedi dr. B.B. in izvedenca dr. C.C. izhaja, da se je od leta 2015 do marca 2017 lahko odločala le za umetno srčno zaklopko, da je bila marca 2017 predstavljena konziliju, vendar je dr. D.D. šele septembra 2017 sporočil, da se želi pogovoriti, da je bila oktobra 2017 sicer predstavljena konziliju zaradi rekonstrukcije srčne zaklopke s pojasnilom, da bo obveščena o datumu. Medtem je izvedela, da je dr. D.D.postal župan in da operacij ne izvaja, ker je prišlo do prekinitve pogodbe z A.. Od spomladi 2015 do septembra 2017 ji ni bila ponujena rekonstrukcija srčne zaklopke, temveč le zamenjava z mehansko zaklopko.

Iz navedenih razlogov se je odločila poiskati možnost operacije v tujini in se o njej uspela dogovoriti v E.. Dr. F.F. je februarja 2018 ugotovil, da je operacijo nujno izvršiti, ker je zaradi napredovanja bolezni prišlo do velikega povečanja srca in srčnega popuščanja. Rekonstrukcijo srčne zaklopke je uspešno opravil že 7. 3. 2018, torej teden dni po prvem pregledu, kar dokazuje, da je bila nujna in da z njo ni bilo mogoče odlašati. Ker je A. rekonstrukcijo srčne zaklopke izvajal preko tujih otroških srčnih kirurgov, bi sodišče lahko kvečjemu zaključilo, da je od leta 2015 do oktobra 2017 odklanjala umetno zaklopko in ne rekonstrukcijo zaklopke. Po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju2 (ZZVZZ) ima pravico do najboljšega zdravljenja. Izvedenec dr. C.C. je ugotovil, da ni pristala na zamenjavo srčne zaklopke z umetno ni pa odklonila rekonstrukcije. Ker A. slednje ni zagotovil ni kriva, da operacija ni bila izvedena v G. Nepravilna je ugotovitev, da v Sloveniji niso bile izčrpane možnosti zdravljenja. Iz zdravstvene dokumentacije, ki jo je predložila dr. B.B. izhaja, da po treh letih poizvedovanj za rekonstrukcijo srčne zaklopke ni bila uvrščena na listo čakajočih, kaj šele, da bi imela rok za operacijo. Sodišče je ob preverjanju čakalne vrste za rekonstrukcijo zaklopke ugotovilo, da ni zahtevala napotnice. Gre za samovoljno, nestrokovno sklepanje, ki ne more biti razlog zavrnitvi zahtevka. V slovenskem zdravstvenem sistemu pacienti ne morejo zahtevati napotnic za uvrstitev na seznam. Lahko obiščejo zdravnika, ki po pravilih stroke odloči, kakšno zdravljenje je potrebno. Strokovna podlaga za uvrstitev na čakanje je ocena konzilija, ki glede na stopnjo nujnosti in zmožnosti bolnišnice napoti na operacijo. Šele po odločitvi konzilija lahko lečeči zdravnik izda napotnico. Ni dokumenta, ki bi potrjeval, da bi dr. R.R. iz H. sprejel izvedbo operacije ali določil datum. Uvrstitev na čakalno listo je bila dolžnost lečeče kardiologinje. Sodišče ne pojasni, po katerih predpisih bi moral pacient zahtevati napotnico in da je sam kriv, če ni zdravljen, ker ni zahteval napotnice. Marca 2015, ko so bile ugotovljene indikacije za operacijo trikuspidalne zaklopke je dr. B.B. menila, da takojšna diagnostika in operacija nista nujni, in da se stanje še naprej spremlja.

Sodišče ni resno presodilo uspeha celotnega postopka. Dr. B.B. je naredila več strokovnih napak, saj od leta 2009 do 2014 ni bila narejena nobena preiskava. Dr. F.F. je operacijo izvedel v tednu dni po prvem pregledu, ker je ugotovil, da je nujna in bi bilo pravilno, da bi bila opravljena že pred 10 leti. Nadalje dr. B.B. ni znala pojasniti, zakaj je predlagala obravnavo na konziliju z dr. I.I. 15. 2. 2018, če je vedela za dogovor o operaciji v E.. Ni verodostojno pojasnila niti razmer na otroški srčni kirurgiji v G. v letih 2017 - 2018, ko po javno znanih informacijah ni bilo otroških srčnih kirurgov. Šele marca 2017 je na konziliju z dr. D.D. predlagala rekonstrukcijo srčne zaklopke. Ob pravilni oceni dokazov ni mogoče zaključiti, da je odklanjala rekonstrukcijo zaklopke. Želela in čakala je, da jo bo dr. D.D. o njej seznanil. Graja mnenji konzilijev A. in J. o neizčrpani možnosti zdravljenja v Sloveniji. Kršen je Zakon o splošnem upravnem postopku3(ZUP), saj je bilo upravno odločanje praktično preneseno na konzilija, ki mnenj nista niti obrazložila. Ker ji ni bila dana možnost ugovora na mnenji, bi sodišče izpodbijani odločbi moralo odpraviti. Napačni so zaključki, da v Sloveniji niso bile izčrpane možnosti zdravljenja, da je odklanjala operacijo in da je sama kriva, da ni bila uvrščena na seznam čakajočih, ker ni zahtevala napotnice. Gre za zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in napačno uporabo ZZVZZ ter ZUP-a. Obrazložitev sodbe v 9. in 10. točki nasprotuje izvedenim dokazom. Iz listin ne izhaja, da je zavrnila rekonstrukcijo srčne zaklopke, ni pa pristala na zamenjavo z umetno zaklopko. Ne drži, da je že februarja 2017 zaprosila za zdravstveno dokumentacijo, temveč 16. 3. 2017, preden ji je bila predstavljena možnost operacije pri dr. D.D.. Dokumentacijo je posredovala dr. F.F., da preveri, ali je možna rekonstrukcija zaklopke in ali je mogoče z operacijo še odlašati. Operacije pri dr. R.R. ni mogla odkloniti, saj za to možnost sploh ni vedela. Sodišče v svoji logiki sledi absurdnemu sklepanju, kot ga je razvil K.K. v opomin, kam vodi toleriranje birokratskega ignoriranja človekovih pravic. Operacija je bila nujna in 7. 3. 2018 skrajni čas za uspešno zdravljenje. Podana je kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba nima obrazložitve o vseh odločilnih dejstvih, ni skladna s podatki spisa in ni mogoče preveriti, zakaj ter na podlagi česa je tožbeni zahtevek zavrnjen.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga potrditev sodbe. Ni razloga, da sodišče ne bi verjelo dr. B.B., da pri tožnici mehanska zaklopka ni prišla v poštev, temveč biološka ali poprava zaklopke. Tožnica sama se ni mogla odločiti za operacijo, brez privolitve pa operacije ni mogoče izvesti. Tožnica je potrdila izpoved dr. B.B., da privolitve za operacijo ni sporočila. Z operacijo sta odlašali, saj so se šele leta 2017 kazala prva poslabšanja. Ne drži trditev tožnice, da je zavračala mehansko zaklopko, saj ji ta ni bila nikoli ponujena. Izbrala je dr. F.F., ki ima dobre izkušnje z operacijo EA pri odraslih in ji je ponudil popravo trikuspidalne zaklopke po najnovejši, trenutno najbolj uspešni tehniki "cone". Preverjanje čakalnih vrst je izvedeno v skladu z načelom materialne resnice zaradi morebitne kršitve dopustne čakalne dobe. Pacienta ni mogoče uvrstiti na čakalni seznam brez soglasja. Če bi tožnica po ponudbi dr. D.D. izrazila strinjanje z operacijo, bi bila izdana napotnica, določen termin in izveden vpis na čakalno listo. Je sama zdravnica in je skrbno preverila, kakšna operacija in kdaj bi bila najustreznejša. Ker pozna svoje pravice, bi kardiologinjo lahko opozorila na morebitno kršitev pri izdaji napotnice ali uvrstitvi v čakalni seznam, pa tega ni nikoli storila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve iz 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotavlja, da je zaradi procesnih kršitev pri izvajanju dokazov in posledično neprepričljive dokazne ocene ostalo dejansko stanje pomanjkljivo razčiščeno, zato ni mogoč preizkus pravilne uporabe materialnega prava, vse iz razlogov, kot bo utemeljeno v nadaljevanju.

Dejanske okoliščine predsodnega upravnega in sodnega postopka

6. V zadevi gre za spor zaradi pravice do zdravljenja v tujini in povračila 44.481,77 EUR stroškov z zamudnimi obrestmi za dne 7. 3. 2018 v E. opravljeni operaciji trikuspidalne srčne zaklopke pri prirojeni Ebsteinovi anomaliji.

7. Izpodbijani zavrnilni odločbi sta izdani na podlagi mnenj konzilija Kliničnega oddelka ... A. 4 z dne 19. 2. 2018 in konzilija Oddelka ... J.5 z dne 18. 4. 2018. Odločbi sta uprti na povsem neobrazloženi mnenji, da v Sloveniji niso izčrpane možnosti zdravljenja prirojene srčne napake in s tem dejanski stan po 44.a členu ZZVZZ-M ter Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja6 (Pravila). Konzilij A. je celo zapisal, da z zdravljenjem v tujini ni pričakovati ozdravitve, izboljšanja ali preprečitve slabšanja stanja, konzilij J. pa je pojasnil, da ne operira bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami, če pa konzilij A. meni, da je bolnica lahko operirana v G. ne vidi razloga, da se to ne bi zgodilo.

8. Tudi sodišče prve stopnje zaključuje, da v Sloveniji niso izčrpane možnosti zdravljenja tožnice. Dodatno ugotavlja še, da čakalne dobe niso presegle razumnega roka, da je tožnica sama kriva, da do operacije v Sloveniji ni prišlo, ker se zanjo ni odločila, da se na čakalno listo ni uvrstila, ker izdaje napotnice ni zahtevala, temveč storitev poiskala v tujini. Iz 3. točke obrazložitve sodbe izhaja, da je sodišče dokazno oceno sprejelo na podlagi listin iz sodnega in upravnega spisa, izpovedi tožnice, kardiologinje prof. dr. B.B., ki ju je soočilo in pisnega izvedenskega mnenja ter ustne izpovedi dr. C.C.. Glede dokaza z izvedencem dr. C.C., ki je kot član konzilija J. sodeloval že v predsodnem postopku, pojasnjuje, da tožnica nikdar ni predlagala njegove izločitve.

9. Razlogovanje sodišča, da tožnica ni nikoli predlagala izločitve sodnega izvedenca v konkretnem primeru pomeni, da 224. člena ZPP ni uporabilo ustavno skladno. Izvedenec je strokovni pomočnik sodišča, in ga angažira le, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim samo ne razpolaga (243. člen ZPP). Kdo bo postavljen za izvedenca, odloča sodišče (1. odstavek 244. člena ZPP). Z vidika enakopravnega obravnavanja oz. enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije7 (Ustava) mora skrbno preveriti obstoj okoliščin, ki ogrožajo ustavno jamstvo enakopravnosti strank v postopku. Najmanj kar se od sodišča pričakuje je poznavanje podatkov v spisu. Za izvedenca ne sme postaviti strokovnjaka, ki je sodeloval v predsodnem upravnem postopku. Ne gre za odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP, da bi izločitev po 247. členu ZPP bila dolžna predlagati tožnica. Gre za izločitveni razlog iz 5. točke 70. člena ZPP, na kar pazi sodišče tako, da za izvedenca ne imenuje strokovnjaka, ki je sodeloval v upravnem postopku. Na nesprejemljivost drugačnega postopanja sodišča v sodno socialnih sporih je eksplicitno opozorilo že Ustavno sodišče RS8. 10. Zaradi neupoštevnosti pisnega izvedenskega mnenja ter ustne izpovedi dr. C.C., ki za izvedenca v obravnavani zadevi sploh ne bi smel biti angažiran, je postopek pred sodiščem prve stopnje pomanjkljivo izveden. Le na podlagi listin, izpovedi tožnice in lečeče kardiologinje dr. B.B. ostaja dejansko stanje pomanjkljivo razčiščeno, kot pravilno poudarja pritožba. Pravno odločilnih zaključkov ob nasprotujoči si izpovedi izvedene priče po eni in tožnice po drugi strani, ni mogoče prepričljivo upreti le na izpoved lečeče kardiologinje. Nenazadnje tožnica tudi v pritožbi dosledno vztrajala, da ji je bila najprej ponujena zamenjava trikuspidalne srčne zaklopke z umetno in da se je za operacijo v tujini odločila izključno zato, ker ji ni bila zagotovljena rekonstrukcija srčne zaklopke vse do prekinitve pogodbe med dr. D.D. in A.A. Pri množici nedopustnih, mestoma celo sugestivnih in kapcioznih vprašanj tožnici ter izvedeni priči, dokazna ocena njunih nasprotujočih si izpovedi ni skladna z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP, kar predstavlja kršitev iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki lahko vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Na problematičnost izvedbe dokazov z neposrednim zaslišanjem nenazadnje kažejo pisne pripombe toženca (list. 125) na prepis zvočnega posnetka o zaslišanju izvedenca dr. C.C. na glavni obravnavi 3. 10. 2019, ko med drugim navaja, da je zapis v nekaterih delih nerazumljiv, izpoved kontradiktorna, sama s seboj v nasprotju, da izvedensko mnenje več ni objektivno in predlaga postavitev novega izvedenca.

Materialnopravno izhodišče za rešitev zadeve

11. Pravna podlaga za presojo izpodbijanih upravnih odločb je podana v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju9 (ZZVZZ-M). Po 42.a členu ZZVZZ-M ima zavarovana oseba pravico do pregleda, preiskave in zdravljenja v tujini oz. do povračila stroškov teh storitev, če so v Republiki Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, s pregledom, preiskavo ali zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev, izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja. Stroški zdravstvenih storitev se povrnejo v višini dejanskih stroškov storitev v državi, v kateri so bile uveljavljene (2. odst. 44.a člena). Uveljavljanje pravice do napotitve na zdravljenje podrobneje urejajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja10 (Pravila).

12. Pravico do zdravljenja v tujini je mogoče priznati, če so izpolnjeni kumulativno predpisani pogoji iz 1. odstavka 44.a člena ZZVZZ-M. Torej poleg obstoja bolezni za katero je potrebno zdravljenje tudi pričakovani rezultati in izčrpana možnost zdravljenja v Sloveniji. Pri slednjem pogoju gre za dejansko in pravno vprašanje. Abstraktno opredeljena izčrpana možnost zdravljenja v Sloveniji je nedoločen pravni pojem, ki se ga zakonodajalec poslužuje, ko vnaprej ne more določno predvideti vseh pravnih položajev. Vsebina norme se prilagaja raznolikim dejanskim okoliščinam ravnanja in vedenja subjektov na katere se obrača. Takšen del pravne norme se soustvarja s t. i. tipologičnimi argumenti11, vzorcev vedenja in ravnanja in na ta način oblikuje pravni standard. Pri uporabi razlagalnega argumenta ne zadostuje pavšalno mnenje konzilijev zdravnikov, da v Sloveniji niso izčrpane možnosti operacije prirojene srčne napake, niti istovrstno mnenje sodnega izvedenca, ki iz že pojasnjenih ustavnopravnih razlogov v sodnem postopku sploh ne bi smel sodelovati.

13. Pravni standard izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji je potrebno razlagati glede na okoliščine vsakokratnega življenjskega primera. V sodni praksi je že zavzeto stališče12, da za ugotovitev neizčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji ne zadostuje le formalna možnost operativnega posega za popravo prirejene srčne napake, če ni zagotovljene varne izvedbe. To velja tudi za operativni poseg pri odrasli osebi, ko se poprava prirojene srčne napake izvaja v programih in po kirurgih, specializiranih za otroško srčno kirurgijo. Strokovni in širši laični javnosti ni neznano poročilo Komisije za presojo dejavnosti otroške srčne kirurgije v A. z dne 9. 7. 2015. Ta je med drugim ugotovila, da ni zadosti varnega okolja, v katerem bi lahko nadaljevali z operacijo srčnih napak v G. zato je za paciente, ki potrebujejo popravo prirojenih srčnih napak bolje poskrbljeno pri zunanjih ustanovah. Ni neznano niti, da v obravnavanem obdobju A. ni imel kardiokirurgov, ki bi bili specializirani za odpravo prirojenih srčnih napak, poskus ustanovitve posebnega inštituta ob sodelovanju vrhunskega strokovnjaka iz tujine pa ni uspel. V zadevi je ostalo nerazčiščeno, od kdaj do kdaj je imel A. sklenjeno pogodbo z referenčnima centroma iz S. in H., s pomočjo katerih naj bi bile lažje operacije prirojenih srčnih napak izvedene v Sloveniji, težje in bolj tvegane pa v tujini.

14. S 44.b členom ZZVZZ-M je zavarovancem zagotovljena pravica do pregleda, preiskave in zdravljenja v drugi državi članici EU, Evropskem gospodarskem prostoru in Švicarski konfederaciji oz. do povračila stroškov teh storitev, če je bila v Sloveniji pri vpisu v čakalni seznam določena čakalna doba, ki presega najdaljšo dopustno čakalno dobo. Čeprav navedena določba v predsodnem postopku ni bila uporabljena, to ne pomeni, da je sodišče ne bi smelo uporabiti. Vendar pa pri interpretaciji preseganja najdaljše dopustne čakalne dobe iz 44.b člena ZZVZZ-M od vpisa v čakalni seznam ni mogoče izhajati iz predpostavke, da so napotnice dolžni zahtevati pacienti sami. Za takšno razlago ni nobene pravne podlage, saj pritožba pravilno poudarja, da je izključno izbrani osebni zdravnik ali lečeči specialist tisti, ki je pristojen in pooblaščen izdajati napotnice za zdravljenje pacientov.

Odločitev pritožbenega sodišča

15. Zaradi vsega predhodno obrazloženega je potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo na podlagi 355. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker je prvostopenjsko sodišče izvedlo in se neposredno seznanilo s številnimi dokazi, od izpovedi tožnice do izvedene priče, za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja pa je potrebno izvesti še dodatne dokaze, pomanjkljivosti ni mogoče odpravljati na pritožbeni stopnji, ne da bi bilo s tem nesorazmerno poseženo v pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Zaradi izvajanja dodatnih in ne le dopolnitve že izvedenih dokazov bi bilo kršeno tudi načelo neposrednosti iz 4. člena ZPP, ki je temelj analitično sintetični dokazni oceni iz 8. člena ZPP.

16. Pritrditi je potrebno pritožbi, da zaključek sodišča o izčrpani možnosti zdravljenja v Sloveniji in le tožničini odgovornosti, da ni bila uvrščena na čakalno listo, ni prepričljiv, oz. je najmanj preuranjen. Dokazna ocena poleg ostalega temelji na neprimernem, ustavno nedopustnem dokazu z medicinskim izvedencem, ki je sodeloval v predsodnem postopku. Tudi sicer ocena ni argumentirana v skladu z 8. členom ZPP, saj je iz izpovedb tožnice in izvedene priče na zastavljena vprašanja na obravnavah izluščeno le tisto, kar je pripeljalo do ugotovitve o neizčrpanih možnostih zdravljenja v Sloveniji o popravi trikuspidalne srčne zaklopke, življenjsko nelogične ocene o tožničini krivdi, da operacija v A. ni bila izvedena le zato, ker zanjo ni dala soglasja, oz. da na čakalno listo ni bila uvrščena, ker ni zahtevala izdaje napotnice.

17. V ponovljenem sojenju bo potrebno slediti materialno pravnemu izhodišču iz te sodne odločbe. Primarno bo potrebno razčistiti ali, za katero obdobje in s katerimi tujimi referenčnimi kardiokirurškimi centri ali kardiokirurgi za odpravo prirojenih srčnih napak je imel A. sklenjeno pogodbo o sodelovanju, ali in katere operacije so bile leta 2017 in v začetku leta 2018 sploh izvajane v G. oz. če ne, v katere tuje zdravstvene ustanove so bili napotovani pacienti s prirojeno srčno napako, kot je tožnica. Šele po pridobitvi teh podatkov bo z medicinskim izvedenstvom mogoče razčiščevati vprašanje, ali je v okoliščinah konkretnega primera res mogoče šteti, da v Sloveniji niso bile izčrpane možnosti rekonstrukcije trikuspidalne srčne zaklopke pri prirojeni Epsteinovi anomaliji ter vprašanje preseganja dopustne čakalne dobe glede na nujnost operacije, čeprav s tega vidika zadeva v predsodnem postopku sploh ni bila obravnavana.

18. Po dopolnitvi postopka v nakazani smeri in izvedbi morebitnih drugih dokazov, pomembnih za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja bo potrebno pravno presoditi zakonitost izpodbijanih zavrnilnih upravnih odločb ter odločiti o utemeljenosti ali neutemeljenosti tožbenega zahtevka na priznanje pravice do zdravljenja v tujini in povračilo vtoževanega zneska za že opravljen kardiokirurški poseg. Odločiti bo potrebno tudi o tožbenem zahtevku na povračilo 200,00 EUR stroškov prevoda sodnemu tolmaču, postavljenem na naroku dne 3. 9. 2018. PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 2/1992 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami. 4 V katerem so sodelovali prof. dr. L.L., dr. M.M. in dr. N.N.. 5 V katerem so sodelovali primarij dr. C.C., dr. O.O. in dr. P.P.. 6 Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami. 7 Ur. l. RS, št. 31/91 s spremembami. 8 Npr. odločba Ustavnega sodišča RS št. Up-454/15-16 z dne 20. 12. 2017. 9 Ur. l. RS, št. 91/2013. 10 Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami. 11 M. Pavčnik, Argumentacija v pravu, Cankarjeva založba, Ljubljana 1991, stran 142. 12 Sodba VSRS, opr. št. VIII Ips 167/2018 z dne 4. 6. 2019.