Jedro

Ugovorne navedbe o slabem premoženjskem in socialnem stanju ne predstavljajo takšnih trditev, ki bi izkazovale obrazloženost ugovora v smislu določbe čl. 53/II in 61/II ZIZ, zato ga je sodišče glede na zakonsko domnevo in čl. 53/1 ZIZ pravilno zavrnilo.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17.6.2008 zavrnilo kot neutemeljen ugovor dolžnika zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine.

Zoper takšno odločitev se je pritožil dolžnik. V pritožbi je navajal, da se pritožuje zoper odločitev sodišča in ponovno poudarja, da nima premoženja in izterjevanega zneska ne more plačati. Dolžnik ni dobil specificiranega računa, tako da ne ve, kaj bi moral plačati on, kaj pa zavarovalnica. Račun se mu zdi previsok, upnik pa ga izterjuje zoper njega in zoper zavarovalnico. Najkoristnejše se mu zdi postopek zaključiti.

Upnik na pritožbene trditve dolžnika ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v smislu izpolnjevanja kriterijev, kot jih določa ZIZ v čl. 53/II in 61/II (in na katere je bil dolžnik v pravnem pouku sklepa o dovolitvi izvršbe izrecno opozorjen) presodilo trditve, kot jih je dolžnik navedel v svojem ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe. Sodišče prve stopnje je tako preverilo, ali je dolžnik v ugovoru navedel dejstva, ki bi, če bi se izkazala za resnična, v morebitni pravdi narekovala zavrnitev tožnikovega zahtevka oziroma predstavljala dopustne ugovore iz čl. 55 ZIZ, ki preprečujejo izvršbo. Sodišče prve stopnje je pri tem pravilno presodilo, da dolžnikove ugovorne navedbe o slabem premoženjskem in socialnem stanju ne predstavljajo takšnih trditev. Zato pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ugovor dolžnika ni obrazložen in ga glede na zakonsko domnevo, kot jo določa 53/I čl. ZIZ, kot neutemeljenega zavrnilo. Pritožnikovo pritožbeno izpodbijanje pravilnosti takšne odločitve s ponavljanjem ugovornih trditev o slabem premoženjskem in socialnem stanju se tako izkažejo kot neutemeljene, v delu, kjer pa pritožnik v pritožbi navaja trditve o vprašljivosti izterjevane terjatve upnika, pa kot nedopustne. Takšnih trditev dolžnik v ugovoru ni navajal in jih navaja sedaj prvič šele v pritožbi. Ker dolžnik v pritožbi tudi ni izkazal, zakaj takšnih trditev ni mogel brez svoje krivde navesti že v ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe, predstavljajo takšne trditve nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče (glede na določbo I. odst. 337. čl. ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ) ne sme upoštevati.

Zaradi neutemeljenosti in nedopustnosti pritožbenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ).

Sodišču prve stopnje se v zvezi z izdanim sklepom niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker ti niso bili priglašeni.