Jedro

Ali je Upravno sodišče Republike Slovenije v primeru, da ugotovi, da bi bilo za odločitev v upravnem sporu treba uporabiti pravno podlago, ki je drugačna od obravnavanega upravnega spora in na katero se nobena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala in je tudi upravni organ ni navajal v izpodbijani upravni odločbi, dolžno pred izdajo sodbe v okviru materialnega procesnega vodstva iz 285. in skladno s 351. členom Zakona o pravdnem postopku stranke opozoriti na možnost uporabe te pravne podlage in jima omogočiti, da se pred odločitvijo o njej pisno izjavita ter navajata tudi nova dejstva in predlagata nove dokaze ter pravna naziranja?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je Upravno sodišče Republike Slovenije v primeru, da ugotovi, da bi bilo za odločitev v upravnem sporu treba uporabiti pravno podlago, ki je drugačna od obravnavanega upravnega spora in na katero se nobena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala in je tudi upravni organ ni navajal v izpodbijani upravni odločbi, dolžno pred izdajo sodbe v okviru materialnega procesnega vodstva iz 285. in skladno s 351. členom Zakona o pravdnem postopku stranki opozoriti na možnost uporabe te pravne podlage in jima omogočiti, da se pred odločitvijo o njej pisno izjavita ter navajata tudi nova dejstva in predlagata nove dokaze ter pravna naziranja?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo, vloženo zoper dovoljenje št. 35600-107/2021-2550-14 z dne 28. 2. 2022, s katerim je Ministrstvo za okolje in prostor upravljavcem lovišč dovolilo odvzem iz narave z odstrelom 222 osebkov vrste rjavi medved ter v tabeli, ki je del izreka, določilo število in masne kategorije osebkov odstrela po posameznih območjih in način njihovega odvzema iz narave.

2. V obrazložitvi je navedlo, da je toženka v izpodbijanem dovoljenju kot razlog za zmanjšanje števila osebkov rjavega medveda navedla krizne dogodke z medvedom s posredovanjem intervencijske skupine, naraščanje skupnih konfliktov, izraženih s konfliktnim indeksom ter škodo na premoženju (sadovnjakih, čebelnjakih, govedu, konjih). Ti konflikti pa ne utemeljujejo izreka odstrela na podlagi (e) točke prvega odstavka 16. člena Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. 5. 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst (Habitatna direktiva), ampak so zajeti v točkah (c) in (b) prvega odstavka 16. člena Habitatne direktive. Presodilo je, da je dovoljenje zakonito tudi na tej materialnopravni podlagi in navedlo, da za znižanje konfliktov med medvedi in človekom na sprejemljivo raven ni druge možnosti kot reguliranje gostote populacije. Zato je ukrep ocenilo kot učinkovit in sorazmeren. Kot utemeljeno pa je ocenilo tudi število osebkov, predvidenih za odstrel. Po presoji Upravnega sodišča dovoljen odstrel 222 osebkov rjavega medveda glede na izvedene dokaze tudi ne bo škodoval vzdrževanju ugodnega stanja ohranjanja njegove populacije v Sloveniji.

3. Tožeča stranka je vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, v katerem je Vrhovnemu sodišču predlagala, naj dopusti revizijo zaradi pomembnega pravnega vprašanja, ki se nanaša na dolžnost sodišča, da opravi ustrezno materialnopravno procesno vodstvo v izogib sodbi presenečenja.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni. V zvezi s tem vprašanjem tožeča stranka navaja, da jo Upravno sodišče v okviru materialnopravnega procesnega vodstva ni seznanilo o tem, da bo opravilo presojo utemeljenosti izpodbijanega dovoljenja na drugi materialno pravni podlagi, kot je bila pravna podlaga za izdajo izpodbijanega dovoljenja, s čimer ji je onemogočilo, da se o tem izreče in predlaga dokaze, sodba pa pomeni zanjo presenečenje. Vprašanje presega pomen konkretne zadeve in je pomembno za zagotovitev enotne uporabe prava. Zato je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Glede preostalega vprašanja Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.