Jedro

Ne more napredovati v naziv mentor oseba, ki ne izpolnjuje v skladu z zakonom zahtevani pogoj o smeri strokovne izobrazbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1119/95-13 z dne 28.3.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo z dne 7.4.1995, s katero je tožena stranka zavrnila njegov predlog za napredovanje v naziv mentor. V obrazložitvi sodbe sodišče navaja, da je tožena stranka ugotovila, da v času vložitve predloga tožnik ni izpolnjeval pogoja ustrezne izobrazbe. V skladu s 175. členom Zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89) sta smer in stopnja strokovne izobrazbe za učitelje na srednjih šolah določeni z vzgojno-izobraževalnimi programi. Tožnik bi za učitelja praktičnega pouka v vzgojno - izobraževalnem programu gozdar moral izpolnjevati pogoj višje izobrazbe smeri gozdarstvo ali strojništvo. Tožnik tega pogoja ne izpolnjuje, ker ima srednjo izobrazbo gozdarske smeri in višjo izobrazbo iz organizacije dela. Sodišče je zavrnilo tožbeni ugovor, da tožnik izpolnjuje navedeni pogoj na podlagi sklepa strokovnega sveta Izboraževalne skupnosti gozdarstva z dne 14.6.1989. Upravno sodišče je menilo, da navedeni sklep, ki ga je sprejel strokovni svet Izobraževalne skupnosti gozdarstva, očitno ni bil realiziran, saj take spremembe vzgojno-izobraževalnega programa za področje gozdarstva Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje ni sprejel. V pritožbi tožnik uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnih predpisov in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni, ugodi njegovemu zahtevku in odpravi izpodbijano odločbo. Zmotno je stališče sodišča, ki je tožbo zavrnilo na podlagi 43. člena Zakona o usmerjenem izobraževanju in po katerem naj bi programe za srednje izobraževanje sprejemal Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje, strokovni svet Izboraževalne skupnosti gozdarstva pa naj ne bi bil pristojen za sprejemanje programov, katerih del je tudi pogoj o izobrazbi. 43. člen Zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83), ki je veljal v času sprejema sklepa št. 61-2/89-NT z dne 14.6.1989 je določal, da vzgojno-izobraževalne programe, ki jih v skladu s tem zakonom sprejemajo uporabniki in izvajalci v posebnih izobraževalnih skupnostih pripravljajo strokovni sveti teh skupnosti. Šele novela Zakona o usmerjenem izobraževanju, ki je bila objavljena v Uradnem listu SRS, št. 25 z dne 12.7.1989 in je začela veljati 20.7.1989, je prenesla pristojnosti sprejemanja vzgojno-izobraževalnih programov na Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka navaja, da je sporna ustreznost tožnikove izobrazbe, ki naj bi jo določal sklep o spremembi vzgojno-izobraževalnega programa, sprejet dne 14.6.1989, torej pred uveljavitvijo novele zakona. Na podlagi priložene dokumentacije je očitno, da omenjenega sklepa ni sprejela posebna izobraževalna skupnost, kot je to zahteval 43. člen zakona, temveč njen strokovni svet, ki pa je bil pristojen le za pripravo vzgojno-izobraževalnih programov. Opravljena je bila torej le ena faza v postopku sprejemanja programa (oziroma njegove spremembe), ne pa tudi ostale. Zakonsko predvideni postopek za sprejem programa ni bil izpeljan, ostalo je pri prvi fazi postopka. Tak sklep je lahko le predlog za spremembo programa. Po obstoječem programu pa tožnik v času vložitve predloga ni izpolnjeval osnovnega pogoja za napredovanje v naziv ustrezne strokovne izobrazbe.

Pritožba ni utemeljena.

Uveljavljani pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ni podan. Tožnik kot učitelj praktičnega pouka v programu gozdar ni napredoval v naziv mentor, ker ni izpolnjeval pogoja - višje strokovne izobrazbe smeri gozdar. Ta pogoj je zahteval na podlagi 175. člena Zakona o usmerjenem izobraževanju in programa gozdar IV/6, ki ga je sprejel Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje na seji dne 23.5.1991 in je veljal v času vložitve predloga. Ta je določal, da mora biti učitelj praktičnega pouka inženir gozdarstva ali strojništva. Tej ugotovitvi v zvezi z uporabo materialnega prava tožnik v pritožbi ne ugovarja.

Tožnik pa se neutemeljeno sklicuje na sklep strokovnega sveta Izobraževalne skupnosti gozdarstvo SRS z dne 14.6.1989, po katerem naj bi izpolnjeval zahtevani pogoj smeri strokovne izobrazbe.

Navedeni sklep je sprejel strokovni svet posebne izobraževalne skupnosti, ki je bil na podlagi 43. člena Zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) pristojen le za pripravo vzgojno-izobraževalnih programov, ki so jih sprejemali uporabniki in izvajalci v posebnih izobraževalnih skupnostih, ko so pridobili mnenje Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje o usklajenosti programa s smernicami iz 40. člena tega zakona. Navedeni sklep torej pomeni le pripravo za spremembo vzgojno-izobraževalnega programa, ne pa veljavno spremembo, saj z zakonom določeni postopek še ni bil končan, ker o tej spremembi še ni bilo pridobljeno mnenje Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje v skladu z 2. odstavkom 43. člena navedenega zakona.

Neutemeljno pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ker je spoznalo, da niso podani ne uveljavljani pritožbeni razlog in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.