Jedro

Če rešitev predhodnega vprašanja ne zahteva dolgotrajnejšega postopka in če ne gre za vprašanje, ki ga sodišče zaradi varstva ustavne pravice do presumpcije nedolžnosti ali zaradi narave razmerij načeloma ne sme reševati samo, sme nepravdno sodišče upoštevaje načelo smotrnosti predhodno vprašanje rešiti samo, če o njem še ni bilo odločeno na matičnem področju.

S prodajo nepremičnine v stečajnem postopku je prenehala izločitvena stvarna pravica, to je morebitna stavbna pravica, tudi, če je ta nastala in obstajala po zakonu ob uveljavitvi SPZ. V primeru nevknjižene stvarne pravice na v stečaju kupljeni nepremičnini slednja preneha ob upoštevanju načela zaupanja v podatke zemljiške knjige ter ob odsotnosti zlorabe stečajnega postopka na strani kupca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Nasprotni udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljev za priznanje in vknjižbo stavbne pravice za 31 garaž, stoječih na parc. št. 000 - 2289/3 k. o. ..., v lasti nasprotnega udeleženca in za izdajo sklepa o geodetski odmeri vsake garaže. Predlagateljem je naložilo v plačilo stroške nasprotnega udeleženca v odmerjeni višini 488,30 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

2. Predlagatelji vlagajo pritožbo. Uveljavljajo vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP1 v zvezi z 42. členom ZNP-1.2 Navajajo, da so pridobili stavbno pravico na vtoževani parceli na podlagi drugega odstavka 271. člena SPZ,3 ker so na njej zgradili stavbo (garaže) po ZTLR.4 Ker s prejšnjim lastnikom zemljišč v treh letih niso pogodbeno uredili medsebojnih razmerij, je stavbna pravica nastala ex lege 1. 1. 2003 in ne šele z vpisom v zemljiško knjigo. Sodišče ni celovito povzelo prvega odstavka 342. člena ZFPPIPP.5 Pomembno je, kdaj je stavbna pravica nastala. Ne preneha, če je bila pridobljena do začetka stečajnega postopka, ki je bil v obravnavanem primeru začet v letu 2007. Večina predlagateljev je zgradila garaže z gradbenim dovoljenjem in stavbno pravico pridobila s 1. 1. 2003 po zakonu. Zato v tem postopku zahtevajo sporazum o njenem oblikovanju. Ureditev medsebojnih razmerij je v interesu vseh udeležencev tega postopka in je nepravilen tudi sklep o stroških. Vsak udeleženec bi moral kriti svoje stroške. Predlagajo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Nasprotni udeleženec je odgovoril na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in zahteva povračilo pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelji so kljub ugovoru nasprotnega udeleženca o nesklepčnosti in podrejeno o neutemeljenosti predloga vztrajali pri predlogu za priznanje in vknjižbo stavbne pravice za 31 garaž, stoječih na zemljišču nasprotnega udeleženca, za katere trdijo, da so jih zgradili v času veljavnosti ZTLR in da so na podlagi 271. člena SPZ po zakonu pridobili stavbno pravico.

6. V primeru spora o pridobitvi stavbne pravice po 271. členu SPZ je dopustno vložiti proti zemljiškoknjižnemu lastniku ugotovitveno tožbo, da obstoji trajna stavbna pravica z določeno vsebino, ter predlagati zaznambo spora (druga alineja 1. točke prvega odstavka 79. člena ZZK-16). V nepravdnem postopku za določitev sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij med lastnikom zemljišča in imetnikom stavbne pravice po četrtem odstavku 271. člena SPZ v zvezi z drugim odstavkom 271. člena istega zakona pa je obstoj stvarne (stavbne) pravice predhodno vprašanje. Če rešitev predhodnega vprašanja ne zahteva dolgotrajnejšega postopka in če ne gre za vprašanje, ki ga sodišče zaradi varstva ustavne pravice do presumpcije nedolžnosti ali zaradi narave razmerij načeloma ne sme reševati samo, sme nepravdno sodišče upoštevaje načelo smotrnosti predhodno vprašanje rešiti samo, če o njem še ni bilo odločeno na matičnem področju. Odločitev o predhodnem vprašanju ima v tem primeru učinek le v konkretnem nepravdnem postopku.

7. V okviru podane trditvene in dokazne podlage udeležencev je sodišče pri odločanju o predlogu izhajalo iz določb 271. člena SPZ o pravno-poslovnem in ex lege nastanku stavbne pravice. Ugotovilo je, da je zatrjevana (in s strani nasprotnega udeleženca prerekana) stavbna pravica, prenehala po določbah ZFPPIPP z nakupom obravnavanega zemljišča v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom. Dejstvo nakupa zemljišča v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom ni bilo sporno. Predlagatelji so navajali (in tudi to ni bilo sporno), da v stečajnem postopku niso uveljavljali izločitvene pravice, ampak so se o njej le neformalno dogovarjali s stečajnim upraviteljem.7 Prav tako ni bilo sporno, da zahtevka za ugotovitev obstoja (sporne) stavbne pravice niso uveljavljali v pravdi. Ob takih podatkih spisa je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je predlog za uveljavitev oziroma ugotovitev stavbne pravice neutemeljen. S prodajo obravnavane nepremičnine v stečajnem postopku je prenehala zatrjevana (izločitvena) stvarna pravica, to je morebitna stavbna pravica, tudi, če je ta nastala in obstajala po zakonu ob uveljavitvi SPZ. V primeru nevknjižene stvarne pravice na v stečaju kupljeni nepremičnini slednja preneha ob upoštevanju načela zaupanja v podatke zemljiške knjige ter ob odsotnosti zlorabe stečajnega postopka na strani kupca,8 ki v obravnavanem primeru ni bila niti zatrjevana. Skladno s petim odstavkom 342. člena ZFPPIPP predlagatelji kot tretje osebe ne morejo več uveljavljati nikakršnega zahtevka, katerega uveljavitev posega v pravice, ki jih je pridobil kupec s sklenitvijo ali izpolnitvijo prodajne pogodbe za nakup nepremičnine v stečaju. Ker predlagatelji nimajo več zahtevka za ugotovitev obstoja stavbne pravice po zakonu, so se neutemeljeno (smiselno) zavzemali tudi za ureditev medsebojnih razmerij z lastnikom zemljišča v tem postopku. Odločitev o zavrnitvi predloga je torej pravilna.

8. O stroških postopka je odločeno ob pravilni uporabi tretjega odstavka 40. člena ZNP-1. Če je nepravdni postopek izveden izključno v interesu nekaterih udeležencev, to je v konkretnem primeru predlagateljev, ki so uveljavljali nesklepčen in neutemeljen predlog, krijejo stroške postopka ti udeleženci.

9. Sklep je pravilen in ni obremenjen s kršitvami in napakami, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Zato ga je pritožbeno sodišče potrdilo in zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

10. O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi prvega odstavka 40. člena ZNP-1. Nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbo v bistvenem le povzel svoje navedbe, podane na prvi stopnji. Zato skladno s splošnim pravilom sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/299, s spremembami. 2 .Zakon o nepravdnem postopku, Ur. list RS, št. 16/2019. 3 Stvarnopravni zakonik, Ur. list RS, št. 87/2002, s spremembami. 4 Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, Ur. list SFRJ, 36/80. 5 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Ur. list RS, št. 126/07, s spremembami. 6 Zakon o zemljiški knjigi, Ur. list RS, št. 58, 2003, s spremembami. 7 Pripravljalna vloga predlagateljev na red. št. 21, s prilogo na list. št. 54 spisa. 8 VS RS, II Ips 19/2021, z dne 21. 4. 2021.