Jedro

Po določilu 266. člena ZOR ima upnik pravico do izgubljenega dobička v primeru, da je do njega prišlo s kršitvijo pogodbenih obvez.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izreku o nasprotni tožbi glede plačila 390.000,00 sit z obrestmi od 1.12.1993 do plačila in izreku o pravdnih stroških - razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. V presežnem delu se pritožba kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži končni odločbi.

Obrazložitev

Tožeča stranka je z izvršilnim predlogom na podlagi verodostojne listine, ki ga je vložila dne 4.3.1992, zahtevala od tožene stranke plačilo za prodani les po štirih računih v skupnem znesku 838.802,60 sit spp. Po ugovoru je tožena stranka med pravdnim postopkom vložila nasprotno tožbo za plačilo provizije v znesku 390.000,00 sit in odškodnine zaradi izgubljenega dobička v znesku 552.752,00 sit spp.

Sodišče prve stopnje je s sodbo v celoti vzdržalo naložitveni del izvršilnega sklepa v veljavi, zahtevek iz nasprotne tožbe pa je zavrnilo.

Tožena stranka je v pritožbi izpodbijala celotno prvostopno sodbo in sicer je uveljavila pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vstrajala je pri dosedanjih navedbah, da je tožnica v dveh računih zahtevala višjo ceno, kot je bila v njenem predračunu z dne 9.10.1991. Glede provizije po nasprotni tožbi pa se je sklicevala na pričo M.S., ki je potrdil sklenitev posla z avstrijsko firmo, glede izgube dobička pa, da bi bila naloga tožeče stranke, da druge partnerje v dogovoru "preganja oz. zahteva od njih povrnitev škode".

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba delno utemeljena in sicer iz naslednjih razlogov: Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje v zvezi s tožbo na plačilo štirih računov za dobavljeni les . Zato se pritožbeno sodišče, v izogib ponavljanju sklicuje na razloge v izpodbijani sodbi. Glede na pritožbena izvajanja pa je še dodati: Res je pravdem spisu predračun tožeče stranke z dne 9.10.1991, vendar je priča F.M. prepričljivo izpovedala, da je zapisala predračun po telefonskem razgovoru z takratnim direktorjem tožene stranke S.K., misleč, da so cene dogovorjene z njenim predpostavljenim P. Nato je prišlo do sestanka s toženo stranko in je rezultat dogovora dobropis št. 079210002 z dne 17.1.1992 za znesek 59.689,20 sit. Priča M. je sodišču pokazala zabeležke s omenjenega sestanka in pritožbeno sodišče ne dvomi, da je sedanja - vtoževana višina računov štev. 1214 in 1235 uskaljena z dogovorom na cit. sestanku, ki je bil opravljen tudi po izpovedbi S.K. Prav tako ni slediti pritožbi glede škode v obsegu izgubljenega dobička pri poslu z računalniki. Bistvena za zavrnitev tega zahtevka iz nasprotne tožbe je okoliščina, da je tožeča stranka bila samo ena izmed treh pogogodbenih strank v dogovoru o tem, da bo tožena stranka kupila od L.- 40.000 DEM. Po določilu 266. člena ZOR ima upnik pravico do izgubljenega dobička v primeru, da je do njega prišlo s kršitvijo pogodbenih obvez. Tožena stranka samo pavšalno navaja, da bi za izpolnitev obveze morala skrbeti tožeča stranka - zakaj prav ona, pa toženka ne navaja. Iz navedb strank in dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje izhaja, da omenjeni prodajalec deviz ali deviznih pravic ni izpolnil svoje obveze.

Utemeljena pa je pritožba zoper zavrnilni del sodbe, ki se nanaša na zahtevek iz nasprotne tožbe iz naslova provizije. Priča M.S. je izpovedal, da je tožena stranka dogovorila prodajo 750 kub. metrov rezanega lesa - prvostopno sodišče ni obrazložilo, zakaj tej priči ne verjame, čeprav je očitno izpovedal nepristransko o njemu znanem dogajanju. Verjetno gre za komisijski posel, čeprav bo moralo prvostopno sodišče še dopolniti dokazni postopek, glede vprašanja, ali ne gre za posredovanje. V obeh primerih je bistveno, da je prišlo do prodaje rezanega lesa na podlagi aktivnosti tožene stranke in v obeh primerih je toženka upravičena do provizije. Zato bo prvostopno sodišče v ponovnem postopku moralo ugotoviti vsebino dogovora med pravdnima strankama, na podlagi katere je toženka iskala kupca za tožničin rezan lesin tudi vsebino dogovora med toženo stranko in in avstrijsko firmo.

Iz navedenih razlogov je pritožba tožene stranke delno utemeljena.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu člena 166/III.