Jedro

Sodišče prve stopnje je za sporne vloge utemeljeno priznalo stroške po tar. št. 15/2 OT. Gre namreč za obrazložene vloge, v katerih tožnik podaja dodatne navedbe v zvezi s predmetno zadevo. Predvsem se nanašajo na podana mnenja izvedenskega organa.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se stroškovni sklep v sodbi sodišča prve stopnje (III. točka izreka) spremeni tako, da se znesek 2.953,02 EUR zniža na znesek 2.877,43 EUR. V ostalem se pritožbi zavrneta.

II. Tožnik krije svoje stroške pritožbe in odgovora na pritožbo sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim stroškovnim sklepom odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku v roku 8 dni povrniti njegove stroške postopka v znesku 2.953,02 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje.

2. Zoper navedeno odločitev je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da priznani stroški v določenem delu niso odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT)1. Tožniku tako za vlogo z dne 8. 9. 2015 ne pripada 75 % od 300 točk po 2. točki tarifne št. 15, saj v dotični vlogi tožnik ne navaja ničesar novega, kar bi pomembno vplivalo na predmetni postopek. Tožnik je le vztrajal pri dosedanjih navedbah in predlagal, da se hitro razpiše glavna obravnava. Tudi glede vloge z dne 10. 3. 2016 tožena stranka meni, da ne gre za obrazloženo vlogo, za katero toženi stranki tudi ni bila dana možnost odgovora. Vloge z dne 26. 4. 2016 tožena stranka ne najde v spisu. Vloga z dne 18. 5. 2016 pa ne zadosti standardu obrazložitve vloge. Enako to velja tudi za vlogo z dne 28. 9. 2017. Tožena stranka se ne strinja s priznanjem točk za takoimenovani dokazni predlog, saj je bil le-ta napačen ali vsaj nerazumljiv, s procesnega vidika pa nepotreben. Glede treh dopisov sodišču, za katere je sodišče priznalo 140 točk, pa ni obrazloženo, kateri dopisi so mišljeni, zato jim tožena stranka iz previdnosti nasprotuje. Tožena stranka se tudi ne strinja s postavko urnine in meni, da je tožnik upravičen le do 50 točk za urnino 14. 6. 2016. Prvi narok z dne 16. 12. 2015 je trajal od 9.30 do 10.22 in mu zato za predmetni narok v skladu s 6. členom OT ne pripada nobena urnina. Tožena stranka nasprotuje tudi stroškom v višini 300 točk za zastopanje na prvem naroku 14. 6. 2016. Tožnik bi bil za navedeni narok upravičen le do 150 točk, saj gre za zastopanje na poznejšem naroku. Sodišče je namreč združilo postopka in iz zapisnika sledi, da tožnik oziroma njegov pooblaščenec ni imel nobenih dodatnih navedb na prvo razpisanem naroku za obravnavo za predmetni dan, prav tako ni postavil zaslišani izvedenki nobenih dodatnih vprašanj. Upoštevaje vse navedeno tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani stroškovni sklep spremeni tako, da se znesek priznanih stroškov zniža na znesek 1.968,91 EUR.

3. Zoper stroškovni sklep je pritožbo vložil tudi tožnik. Tožnik je naprej predlagal popravo računske napake, če pa sodišče prve stopnje te napake ne bi odpravilo, pa naj se vloga datirana z 18. 5. 2018 šteje kot pritožba zoper zavrnilni del stroškovnega dela sodbe, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Za vse pripravljalne vloge bi moralo sodišče namesto za vsako po 200 točk, priznati za vsako po 225 točk, torej skupno 2.250 točk. Glede na dodatne materialne stroške v višini 9,50 točke (225 x 0,01) in višji DDV na odvetniško storitev za 55,55 točk je tako potrebno priznati 141,39 EUR več. Glede na oddaljenost pisarne od sodišče je potrebno priznati 94,72 kilometrine in za 0,81 EUR višji DDV iz tega naslova. Pritožbenemu sodišču predlaga, da priznani znesek stroškov v višini 2.935,02 EUR nadomesti z zneskom 3.080,92 EUR. Priglaša tudi pritožbene stroške.

4. Tožnik je sodišču posredoval tudi odgovor na pritožbo, ki jo je vložila tožena stranka. V odgovoru na pritožbo navaja, da so bile vse vloge, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje potrebne in tudi ustrezno obrazložene. Tudi tožnikov dokazni predlog z dne 22. 3. 2016 je bil nujen za zavarovanje tožnikovih procesnih pravic. V zadevi VI Ps 276/2016 je bila prva glavna obravnava opravljena 14. 6. 2016, zato se tarifira s 300 točkami. Glede na to, da je sodišče v vodilni zadevi opravilo drugo obravnavo 14. 6. 2016, gre tožniku za zastopanje 150 točk, oziroma skupaj za zastopanje na obeh obravnavah 450 točk. Pritožbenemu sodišču predlaga, da zavrne pritožbo tožene stranke. Priglaša tudi stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožbi sta delno utemeljeni.

6. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)2 pazi po uradni dolžnosti. Je pa sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, kot bo pojasnjeno kasneje.

K pritožbi tožene stranke

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje za sporne vloge, ki jih v pritožbi navaja tožena stranka utemeljeno priznalo stroške po tar. št. 15/2 OT. Gre namreč za obrazložene vloge, v katerih tožnik podaja dodatne navedbe v zvezi s predmetno zadevo. Predvsem se nanašajo na podana mnenja izvedenskega organa. Glede dokaznega predloga na listovni št. 63 sodnega spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne gre za obrazložen dopis po določbi 39/3 OT, temveč za kratek dopis, ki ga je namesto s 50 točkami potrebno ovrednotiti z 20 točkami. V zvezi s tremi dopisi sodišču, ki jih je sodišče prve stopnje ovrednotilo s 140 točkami, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so v spisu kratki dopisi z dne 13. 5. 2016, 13. 6. 2016 in 13. 3. 2018. Skladno s tarifno št. 15/4 OT je tožnik namesto priznanih 140 točk, upravičen do 60 točk. Utemeljeno pa pritožba opozarja tudi, da tožniku zaradi zamude po drugem odstavku 6. člena OT na naroku 14. 6. 2016 pripada 50 točk (drugi odstavek 6. člena OT). V ostalem je sodišče prve stopnje pravilno priznalo točke za zastopanje na naroku in so s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

K pritožbi tožnika

8. Tožnik pravilno opozarja, da na podlagi tar. št. 15/2 OT znaša nagrada za obrazložene vloge med postopkom 75 % iz 1. točke tar. št. 15, kar v predmetni zadevi pomeni 225 točk za vsako pripravljalno vlogo namesto 200 točk kot je odločilo sodišče prve stopnje. Neutemeljene pa so pritožbene navedbe v zvezi s priznanjem kilometrine. Upoštevaje, da sta stranki delno uspeli s pritožbo, so bili materialni stroški pravilno odmerjeni.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP delno ugodilo obema pritožbama in izpodbijani stroškovni sklep (III. točka izreka sodbe) spremenilo tako, da je znesek 2.953,02 EUR znižalo na znesek 2.877,43 EUR. V preostalem je obe pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo.

10. Glede priglašenih stroškov pritožbe in odgovora na pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP in pa prvega odstavka 155. člena ZPP odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe in tudi stroške odgovora na pritožbo, saj navedeni odgovor ni bistveno vplival na rešitev zadeve v pritožbenem postopku.

1 Ur. l. RS, št. 2/2015. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.