Jedro

Bistveno v tem upravnem sporu je to, da po tožeči stranki predlagana začasna odredba, s katero tožeča stranka želi začasno prepovedati gradnjo hiše na sosednji parceli, ne ustreza materialni podlagi 68. člena ZDen. Zavrnitev predloga začasne odredbe in zavrnitev pritožbe tožeče stranke zoper prvostopno odločbo je zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilna in temelji na zakonu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 21.2.2005. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote Radovljica z dne 26.9.2003, s katero je navedeni prvostopni organ na podlagi predloga tožeče stranke po določbi 68. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) zavrnil zahtevek za izdajo sklepa, da se investitorjem A. d.o.o., Maribor, Občini Bled in B. začasno, do pravnomočnosti odločbe o vrnitvi parc. št. 4/1 k.o. ..., prepove gradnja hiše na parc. št. 4/6 k.o. ....

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje, po pregledu izpodbijane odločbe tožene stranke in upravnih spisov, ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita in da je za svojo odločitev tožena stranka navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče prve stopnje v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (2. odstavek 67. člena ZUS).

Po mnenju sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi ni sporno, da je tožeča stranka vložila predlog za izdajo začasne odredbe po določbi 68. člena ZDen v denacionalizacijskem postopku, v katerem zahteva vrnitev parc. št. 4/1 in 4/3 k.o. .... Po vsebini in zatrjevani pravni podlagi ga je prvostopni organ tudi obravnaval. Ker je v postopku odločanja o predlogu opravil dejanje (preveril je predmet zahteve za denacionalizacijo s predmetom predloga za izdajo začasne odredbe), je pravilno ravnal, saj je s tem postopek uvedel (1. odstavek 125. člena ZUP 1986), da je o predlogu za izdajo začasne odredbe odločil po vsebini. Na drugačno odločitev sodišča prve stopnje ne more vplivati tožbeni ugovor, da je o zadevi odločeno z odločbo, moralo pa bi biti odločeno s sklepom. Navedena kršitev ni bistvena, le bistvene kršitve določb upravnega postopka pa so lahko razlog za izpodbijanje upravne odločbe (2. točka 1. odstavka 25. člena ZUS).

Po stališču sodišča prve stopnje je pravilna odločitev tožene stranke in prvostopnega organa tudi glede na vsebino odločitve. Po določbi 68. člena ZDen lahko organ prve stopnje zaradi zavarovanja zahtev za denacionalizacijo ali iz drugih tehtnih razlogov izda sklep, s katerim odredi, da se začasno prepove razpolaganje z nepremičninami ali delno oziroma popolno kapitalsko preoblikovanje podjetij in drugih gospodarskih subjektov. Cilj take začasne odredbe je zavarovanje zahtevka za denacionalizacijo zaradi vračanja premoženja v naravi oziroma v enaki obliki, predlagana začasna odredba, s katero tožeča stranka želi začasno prepovedati gradnjo hiše na sosednji parceli, pa ne ustreza materialni podlagi navedenega člena ZDen. Zavrnitev predloga in zavrnitev pritožbe zoper prvostopno odločbo je zato po mnenju sodišča prve stopnje pravilna in temelji na zakonu. Tožena stranka pa je v zvezi s pritožbenimi ugovori po mnenju sodišča prve stopnje pravilno poučila tožečo stranko, kje in kako lahko uveljavlja zavarovanje svojih pravic iz denacionalizacijskega postopka, ki bi lahko bile ogrožene zaradi gradnje hiše. V obravnavanem postopku denacionalizacije, s predlogom za začasno odredbo po 68. členu ZDen, pa po mnenju sodišča prve stopnje za to ni pravne podlage. Nerelevantni so zato tožbeni ugovori, ki jih tožnik opira na razlago določb Zakona o graditvi objektov. Iz odgovora na tožbo prizadete stranke: A. pa celo izhaja, da je bila tožeča stranka stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, saj se je pritožila zoper prvostopno odločbo o enotnem dovoljenju za gradnjo (z dne 1.2.2002). Vendar po mnenju sodišča prve stopnje navedeni tožbeni ugovori, pa tudi ne odgovori tožene stranke niso bistveni za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe v upravnem sporu, saj z njimi tožena stranka zgolj pojasnjuje tožeči stranki, kako naj pravilno zavaruje svoje pravice, kar pa ne vpliva na odločitev in uporabo materialnega prava, zato tudi njihove pravilnosti sodišče prve stopnje ni presojalo.

V pritožbi zoper izpodbijano sodbo tožeča stranka ponavlja tožbene navedbe. Ponovno poudarja, da z izdajo odločbe o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe niso bila upoštevana pravila postopka, ki bi mogla vplivati na odločitev o stvari. Ker je v obravnavani zadevi odločeno z odločbo je bilo po njenem mnenju kršeno temeljno načelo zaslišanja stranke, saj stranke v postopku za izdajo začasne odredbe niso bile zaslišane. Mnenja je, da meja med parc. št. 4/1, ki je predmet njenega denacionalizacijskega postopka in parc. št. 4/6, ki ni predmet denacionalizacijskega postopka, ni urejena. Tega ona ne more urejati, dokler ne postane lastnica parc. št. 4/1, zgrajena pošta pa bi na podlagi že izdanega gradbenega dovoljenja posegla v funkcionalno zemljišče njene cerkve. Zato je bilo nujno, da prvostopni upravni organ, v skladu z njegovo pristojnostjo, ukrepa hitro. Torej ne gre za nebistveno kršitev pravil postopka, kot to navaja sodišče prve stopnje. Gre za bistveno kršitev pravil postopka, ki ga predpisuje ZUP kot temeljno načelo zaslišanja stranke pred izdajo odločbe, saj nebistvene kršitve pravil postopka ZUP sploh ne obravnava.

Predlaga pritožbenemu sodišču, da ugodi pritoži, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Tožena stranka in prizadete stranke: A. d.o.o., Maribor, Občina Bled in B. na pritožbo niso odgovorile.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. odstavka 107. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) obravnavalo vloženo pritožbo tožeče stranke kot pritožbo po ZUS-1. Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi je pravilna in zakonita.

Bistveno v tem upravnem sporu je to, da po tožeči stranki predlagana začasna odredba, s katero tožeča stranka želi začasno prepovedati gradnjo pošte na sosednji parceli (4/6 k.o. ...), ne ustreza materialni podlagi po sodišču prve stopnje pravilno citiranega 68. člena ZDen. Zavrnitev predloga začasne odredbe in zavrnitev pritožbe tožeče stranke zoper prvostopno odločbo je zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilna in temelji na zakonu.

Tudi pritožbeno sodišče meni, da je prvostopni upravni organ pravilno ravnal, ko je v postopku odločanja o predlogu začasne odredbe opravil dejanje (preveril je predmet zahteve za denacionalizacijo s predmetom predloga za izdajo začasne odredbe), saj je s tem postopek uvedel (1. odstavek 125. člena ZUP 1986) in je tako o predlogu za izdajo začasne odredbe odločil po vsebini. Tudi pritožbeno sodišče meni, da na drugačno odločitev sodišča prve stopnje ne more vplivati tožbeni ugovor, ki ga sedaj tožeča stranka ponavlja v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, da je o zadevi odločeno z odločbo, moralo pa bi biti s sklepom o zavržbi, saj navedena kršitev tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni bistvena. Le bistvene kršitve določb upravnega postopka pa so razlog za izpodbijanje upravne odločbe (2. točka 1. odstavka 25. člena ZUS).

Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je tožena stranka v izpodbijani odločbi v zvezi s pritožbenimi ugovori, ki jih sedaj tožeča stranka ponavlja v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, pravilno poučila tožečo stranko, kje in kako lahko uveljavlja zavarovanje svojih pravic iz denacionalizacijskega postopka, ki bi lahko bile ogrožene zaradi gradnje hiše, da pa za to v obravnavanem postopku denacionalizacije, s predlogom za začasno odredbo po 68. členu ZDen, nima pravne podlage.

Tudi po mnenju pritožbenega sodišča so nerelevantni tožbeni ugovori, ki jih sedaj tožeča stranka ponavlja v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, ki jih opira na razlago določb Zakona o graditvi objektov, saj iz odgovora na tožbo prizadete stranke: A. celo izhaja, da je tožeča stranka bila stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, kjer se je pritožila zoper prvostopno odločbo o enotnem dovoljenju za gradnjo hiše z dne 1.2.2002. Navedeni ugovori, kot tudi ugovori v zvezi z določitvijo meje med parc. št. 4/6 in 4/1 k.o. ..., pa tudi ne odgovori tožene stranke niso bistveni za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe tožene stranke v upravnem sporu, saj z njimi tožena stranka zgolj pojasnjuje tožeči stranki, kako naj pravilno zavaruje svoje pravice. Ti ugovori pa ne vplivajo na odločitev in uporabo materialnega prava (68. člen ZDen), zato tudi njihove pravilnosti sodišče prve stopnje utemeljeno ni presojalo.

Ker sta tožena stranka in sodišče prve stopnje pravilno ugotovila dejansko stanje, kot tudi pravilno sklepala, da v obravnavanem primeru ni pravne podlage za ugoditev predlogu tožeče stranke za začasno odredbo po 68. členu ZDen, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 zavrnilo pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.