Jedro

Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec dolžan plačati 2.800,00 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 6. 2012 dalje (I. točka izreka). Višji zahtevek – v višini 3.200,00 EUR z obrestmi – je zavrnjen (II. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je toženec dolžan plačati tožniku v višini 343,49 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper obsodilni del (I. točko izreka) in posledično stroškovni del odločitve se pritožuje tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Graja neupoštevanje tožnikovega soprispevka k nastanku škodnega dogodka. Trdi, da je tožnik izzval škodni dogodek ter dal povod zanj, kar bi bilo treba upoštevati pri presoji temelja in višine zahtevka. Meni, da tožnik ni utrpel pravno priznane nepremoženjske škode v ugotovljenem obsegu. Določitev višine odškodnine je tudi materialnopravno vprašanje. Posledično so tudi pravdni stroški nepravilno odmerjeni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnikov soprispevek k nastali škodi, ki naj bi ga prvostopenjsko sodišče prezrlo, je toženec uveljavljal s trditvijo, da je tožnik aktivno sodeloval v pretepu(1). Konkretnega opisa dogodka toženec ni podal; ni opisal niti svojega niti tožnikovega ravnanja. Opozoril je, da je obstoj oz. nastanek škodnega dogodka tožnikovo trditveno in dokazno breme. Svojo in tožnikovo vlogo v pretepu je toženec opredelil zgolj: s kvalifikacijo tožnikovega ravnanja kot napad nanj in druge obiskovalce lokala; s kvalifikacijo svoje vloge kot obrambe pred tožnikovim nepričakovanim in neposrednim napadom. S (pravno) kvalifikacijo svojega ravnanja kot obrambe je – poleg deljene odgovornosti – uveljavljal izključitev svoje odgovornosti za nastalo škodo(2).

5. Ker ravnanja udeležencev pretepa toženec ni opisal, je predmet obravnavanja dejanski stan, kakor ga je sodišču posredoval tožnik. Obstoja okoliščin, ki jih je v zvezi z nastankom vreznine opisal tožnik, toženec ni zanikal. Toženec se na zaslišanje ni odzval, tožnik pa je v svoji izpovedbi v celoti potrdil svoje trditve: da je v fizični spopad, ki ga je s fizičnim napadom na tretjo osebo začel toženec, posegel na ta način, da se je s hrbtom obrnil proti tožencu in želel preprečiti, da bi napadani na toženčev udarec odgovoril z udarcem. V takem položaju je bil deležen toženčevega napada z nožem; v takem položaju mu je bila na zadnji strani desne rame povzročena vreznina. S tožnikovo izpovedjo skladni sta izpovedi prič A. in B., ki je v toženčevi roki videl nož. Neposredno po škodnem dogodku so organi pregona v stranskem žepu toženčeve desne hlačnice nož našli in ga zasegli. Ker se je v dokaznem postopku izkazalo, da tožnik ni bil napadalec, toženec svoje ravnanje neuspešno opravičuje s tožnikovim napadom; neuspešno izključuje protipravnost svojega ravnanja (138. čl. Obligacijskega zakonika). Tudi deljene odgovornosti za nastalo škodo ni, saj ravnanje, s katerim naj bi toženec prispeval k nastanku škode, ni niti zatrjevano niti izkazano (171. čl. Obligacijskega zakonika).

6. Ugotovljenemu obsegu (nematerialne) škode pritožnik nasprotuje s splošno trditvijo, da ta škoda ni nastala oz. ni nastala v ugotovljeni višini. Na to, nekonkretizirano oporekanje ugotovljeni škodi velja opozoriti na razloge, ki jih je sodišče navedlo v 22. do 29. točki obrazložitve (glede telesnih bolečin in nevšečnosti), v 30. do 37. točki obrazložitve (glede strahu) in v 38. do 45. točki obrazložitve (glede skaženosti). Razlogi so jasni in med seboj skladni; nastanek in obstoj škode je razumljivo obrazložen.

7. Pritožba pravilno izpostavlja, da materialnopravno presojo – ali ugotovljene posledice škodnega dogodka predstavljajo pravno priznano škodo in primernost zadoščenja v obliki denarne odškodnine – pritožbeno sodišče opravi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. čl. ZPP). Materialna podlaga za določitev odškodnine je 179. čl. Obligacijskega zakonika. Pravična denarna odškodnina, katere določitev to določilo terja, je pravni standard. Sodišče ga mora napolniti tako, da je oškodovancu zagotovljena primerna satisfakcija za nepremoženjsko škodo. Ustrezno morata biti upoštevani: načelo individualizacije, ki zahteva upoštevanje intenzivnosti in trajanja telesnih in duševnih bolečin, strahu, neprijetnosti, omejitev, ki oškodovanca spremljajo in načelo objektivne pogojenosti odškodnine, ki terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, pa tudi to, da se ne bi ugodilo težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom.

8. Sodišče prve stopnje je navedeno upoštevalo. Prisojena odškodnina je v okvirih, ki jih je začrtala sodna praksa z določanjem odškodnin v podobnih primerih, in predstavlja pravično zadoščenje za nastalo nepremoženjsko škodo. Odškodnina v višini 1.500,00 EUR je ustrezna satisfakcija za tožnikovo prikrajšanje v času zdravljenja: en dan srednje hudih bolečin, dva dni trajnih srednje hudih bolečin in še nekaj dni občasnih bolečin lahke intenzitete; v lokalni anesteziji izvedeno kirurško oskrbo 10 cm dolge, v podkožje segajoče vreznine na rami; po sedmih ali osmih dneh odstranitev šivov; blažji zaplet z gnojenjem rane; petdnevno mirovanje roke in osemdnevna opustitev treningov, nato pa še približno teden trajajoče izogibanje kontaktom z desno ramo pri treningih (tožnik je profesionalni športnik); pregled v urgentni ambulanti in previjanje rane v naslednjih dneh. Odškodnina v višini 800,00 EUR je ustrezna satisfakcija za hud primarni strah, ki je za dalj časa porušil tožnikovo duševno ravnovesje, saj tožnik pol leta po škodnem dogodku ob obisku lokalov ni bil miren; trajal je od trenutka, ko je tožnik videl, da ima hudo okrvavljeno majico pa do takrat, ko se s hitrim odhodom iz lokala odstranil iz toženčeve bližine in se prepričal, da mu toženec ne sledi. Odškodnina v višini 500,00 EUR je primerna satisfakcija za skaženost: 7 cm dolga in okoli 6 mm široka, na več kot 1m vidna brazgotina rožnate barve – sled ureznine in 1,5 cm širokih šivov v obliki ribje kosti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo ustrezno upoštevalo merila iz 179. člena Obligacijskega zakonika.

9. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena.

Op. št. (1): 171. čl. Obligacijskega zakonika določa: 1) Oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, ima pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine.

2) Kadar ni mogoče ugotoviti, kateri del škode je posledica oškodovančevega dejanja, prisodi sodišče odškodnino ob upoštevanju okoliščin primera.

Op. št. (2): S prvim odstavkom 138. čl. Obligacijskega zakonika je določeno, da v silobranu povzročene škode napadeni napadalcu ni dolžan povrniti.