Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: 1. Ali je stališče sodišča druge stopnje, da je v danem primeru za soglasje o skupni gradnji na zemljišču toženke v smislu 2. odst. 48. čl. SPZ potrebna obličnost v obliki notarskega zapisa, materialnopravno pravilno? 2. Ali je pritožbeno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko ni opravilo materialno procesnega vodstva v smislu 2. odst. 351. čl. ZPP?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: 1. Ali je stališče sodišča druge stopnje, da je v danem primeru za soglasje o skupni gradnji na zemljišču toženke v smislu drugega odstavka 48. člena SPZ potrebna obličnost v obliki notarskega zapisa, materialnopravno pravilno? 2. Ali je pritožbeno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko ni opravilo materialno procesnega vodstva v smislu drugega odstavka 351. člena ZPP?

Obrazložitev

1. Tožnik in toženka sta bivša zakonca. Na sporni nepremičnini, katere izključna lastnica je (na podlagi darilne pogodbe) toženka, sta zgradila stanovanjsko hišo. Nesporno je bila zgrajena s skupnimi vlaganji in delom obeh zakoncev, sporna je velikost njunih deležev. Gre torej za skupno vlaganje zakoncev v posebno nepremično premoženje enega od zakoncev. Tožnik je primarno zahteval ugotovitev, da v skupno premoženje spada omenjena nepremičnina, delež vsakega od njiju pa je enak, do 1/2. Enak ugotovitveni zahtevek vsebuje tudi podredni tožbeni zahtevek. V drugem delu primarnega zahtevka je zahteval izplačilo vrednosti njegovega deleža v znesku 46.000 EUR, v drugem delu podrednega zahtevka pa ugotovitev, da je solastnik nepremičnine, do ½.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek (I. točka) in ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku: ugotovilo je, da v skupno premoženje bivših zakoncev spada nepremičnina, parc. št. 692, k. o. ... (ID ...) z novo stanovanjsko hišo, delež pravdnih strank na njej pa je enak, in sicer za vsako do ½ (II. točka), in da je tožnik solastnik navedene nepremičnine do ½, kar je toženka dolžna priznati (III. točka). Odločilo je še o stroških pravdnega postopka (IV. točka). Ugotovilo je, da se je sporna nepremičnina od sklenitve darilne pogodbe do razveze zakonske zveze pravdnih strank bistveno spremenila. Z graditvijo stanovanjske hiše na njej s strani pravdnih strank je bil narejen takšen poseg, da je mogoče govoriti o novi stvari. Takoj, ko zaradi vlaganj zakoncev v času trajanja njune zakonske zveze nastane nova stvar, ta v celoti preide v njuno skupno premoženje na podlagi drugega odstavka 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in izpodbijano sodbo v točkah II, III in IV izreka spremenilo tako, da je zavrnilo tudi tožnikov podredni tožbeni zahtevek (in zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov). Oprlo se je na drugo pravno podlago kot sodišče prve stopnje, to je drugi odstavek 48. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), in štelo, da tožnik izjeme, ki jo ureja, ni dokazal. Ni dvomilo, da sta pravdni stranki s skupno gradnjo že konkludentno izrazili voljo, da bo hiša njuno skupno premoženje. Zavzelo je stališče, da morajo, v skladu s 47. in 48. členom Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN), zakonci urediti premoženjska razmerja v obliki notarskega zapisa in ker sklenitve tega tožnik ni zatrjeval, je zavrnilo njegov (stvarnopravni) zahtevek.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednji vprašanji: 1. Ali je stališče sodišča druge stopnje, da je v danem primeru za soglasje o skupni gradnji na zemljišču toženke v smislu drugega odstavka 48. člena SPZ potrebna obličnost v obliki notarskega zapisa, materialnopravno pravilno? 2. Ali je pritožbeno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko ni opravilo materialno procesnega vodstva v smislu drugega odstavka 351. člena ZPP? Meni, da je stališče višjega sodišča, da mora biti dogovor v smislu drugega odstavka 48. člena SPZ med zakoncema sklenjen v obliki notarskega zapisa materialnopravno nepravilno. Poudarja, da posebno varovanje položaja zakoncev in zaščita pred škodljivostjo razpolaganja v konkretnem primeru ni potrebna, saj gre za zavestno in povsem življenjsko sprejemljivo željo mladih zakoncev, da z gradnjo hiše ustvarita dom za družino s skupnimi vlaganji, kar po osnovah pravičnosti utemeljuje pričakovanje, da vsak zakonec pridobi nekaj svojega, ki ustreza vlaganjem. Poleg tega gre za neko začasno in ne povsem določno urejanje premoženjskega razmerja, saj je nadalje odvisno od poteka gradnje in potrebe po poznejši sklenitvi pravnega posla, na osnovi katerega bi bila možna tudi vknjižba pravice. Priznava, da 47. člen ZN res določa, da morajo biti v obliki notarskega zapisa med drugim sklenjeni pravni posli – pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema, a izpostavlja, da nekatere odločitve sodišč to zahtevo omilijo, posamezni judikati pa so jo že obšli. Povzema razloge oziroma jedra iz odločb Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3543/2014 in I Cp 1941/2019 ter Vrhovnega sodišča II Ips 32/2021 in II Ips 249/2018. Sklicuje se na mnenje dr. Vesne Rijavec, izraženo v članku z naslovom Zakoniti premoženjski režim zakoncev, da je predhodno soglasje, da naj z vlaganjem v smislu 48. člena SPZ nastane solastnina, lahko izraženo konkludentno, pri čemer poudari, da se mnenje nanaša na razmerje med zakoncema, saj je to predmet članka. Izpostavlja, da niti pritožbeno sodišče ne dvomi v konkludentno izraženo soglasje pravdnih strank za skupno gradnjo na zemljišču toženke s pričakovanimi stvarnopravnimi učinki. Višjemu sodišču očita, da je uporabilo povsem drugo pravno podlago, kot jo je uporabilo sodišče prve stopnje, čeprav je pravdni stranki nista navedli na nobeni stopnji sojenja. Zato je na pritožbeni stopnji prišlo do izdaje sodbe presenečenja, s čimer je bila tožniku odvzeta pravica do izjave in do obravnavanja (tako npr. sodba Vrhovnega sodišča II Ips 75/2016). Pritožbenemu sodišču očita opustitev materialnoprocesnega vodstva na podlagi drugega odstavka 351. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče zaključuje, da so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni glede obeh vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, zato je revizijo v skladu z drugim odstavkom 367.a člena ZPP dopustilo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).