Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sklep Pdp 9/2018

ECLI:SI:VDSS:2018:PDP.9.2018 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravna oseba zastopanje prokurist direktor prenos pooblastila pooblaščenec objava v sodnem registru obseg prokure rok za podajo odpovedi pooblastilo podpis
Višje delovno in socialno sodišče
16. maj 2018
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V obravnavani zadevi ne gre za vprašanje veljavnosti pooblastila za samostojno zastopanje toženke, temveč gre zgolj za prenos določenih upravičenj s področja kadrovskega področja s strani direktorja toženke na posameznega zaposlenega, to je področno vodjo. ZDR-1 v prvem odstavku 20. člena izrecno določa možnost, da zakoniti zastopnik delodajalca, ki je pravna oseba, pooblasti za zastopanje posamezne zaposlene, kot tudi tretje osebe. Navedena določba je materialnopravna podlaga za sporni prenos pooblastila iz skupnega zastopanja direktorja in prokurista na posameznega zaposlenega s strani direktorja, pri čemer zadošča, da je pooblastilo podpisal zgolj direktor.

Pooblaščenec opravlja pravna dejanja za svojega pooblastitelja, v konkretnem primeru je bil to neposredno zastopani direktor, za katerega je v sodnem registru kot javni knjigi določena omejitev zastopanja. Zato ni potrebno, da bi bilo to določeno še v samem pooblastilu.

V obravnavani zadevi sta skladno s prvim odstavkom 20. člena ZDR-1 delodajalca zastopali od zakonitega zastopnika pisno pooblaščeni osebi (prokuristka in pooblaščena področna vodja), zato je za presojo pravočasnosti izredne odpovedi odločilno, kdaj se je s kršitvami seznanila zadnja od njiju.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 7. 2016 nezakonita (I. točka izreka sodbe), da tožnici delovno razmerje pri toženki ni prenehalo dne 29. 7. 2016, temveč traja do odločitve sodišča prve stopnje z vsemi pravicami iz delovnega razmerja (II. točka izreka sodbe), da je toženka dolžna prijaviti tožnico v roku 8 dni v vsa obvezna zavarovanja za čas od 30. 7. 2016 dalje do odločitve sodišča prve stopnje ter ji za isto obdobje obračunati bruto plačo (pravilno: nadomestilo plače), od teh zneskov poravnati ustrezne davke in prispevke in tožnici izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 11. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila (III. točka izreka sodbe). Toženka je dolžna tožnici v roku 8 dni obračunati tudi denarno povračilo v višini 19.597,69 EUR ter ji po obračunu in plačilu davkov in prispevkov izplačati pripadajoči neto znesek (IV. točka izreka sodbe). Zavrnilo je, kar tožnica zahteva več ali drugače - po višini določen znesek bruto plače, prisojen tožnici za obdobje od 30. 7. 2016 do odločitve sodišča prve stopnje, zahtevek za reintegracijo, za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in za reparacijo za čas po odločitvi sodišča prve stopnje ter zahtevek za plačilo višjega denarnega povračila (V. točka izreka sodbe). V VI. točki izreka sodbe pa je še odločilo, da je toženka dolžna tožnici v roku 8 dni plačati stroške postopka v višini 1.342,91 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper II. točko izreka sodbe se v delu, ki se nanaša na prenehanje delovnega razmerja z dnem odločitve sodišča (oziroma sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi), ter zoper V. točko izreka sodbe pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), to je zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se z zavrnitvijo reintegracijskega zahtevka oziroma sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Nasprotuje ugotovitvi sodišča, da tožnica sicer vztraja pri reintegracijskem zahtevku, vendar da iz njenega zaslišanja izhaja, da se ne želi vrniti na delo k toženki. Tožnica je namreč izpovedala le, da bi se rada pozdravila in si poiskala službo, vendar pa s tem ni izrazila, da ne vztraja pri reintegracijskem zahtevku. Njeno izpoved je sodišče napačno interpretiralo in v tem delu zmotno ugotovilo dejansko stanje, hkrati pa storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče bi moralo upoštevati okoliščine, kakršne so bile pred izredno odpovedjo, zaradi katerih tožnica ni želela več delati pri toženki. Iz dokaznega postopka izhaja, da je nadrejena delavka A.A. tožnico neenako obravnavala in vodila nezakonit postopek, kar je posledično privedlo do nezakonite odpovedi. V času, ko je tekel postopek v obravnavani zadevi pred sodiščem, pa je A.A. delovno razmerje pri toženki prenehalo. Zato tudi niso več podani razlogi, ki so odvračali tožnico, da bi se vrnila na delo k toženki. Pri presoji utemeljenosti reintegracijskega zahtevka bi sodišče moralo upoštevati tudi dejstvo, da je toženka multinacionalka, zato ima na voljo veliko število delovnih mest, kamor bi tožnico lahko premestila. Sodišče je zmotno uporabilo tudi določbo 118. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.), ker bi moralo pri odločanju o sodni razvezi upoštevati tako objektivne kot tudi subjektivne okoliščine prenehanja delovnega razmerja. Glede na to, da je toženka multinacionalka, objektivne okoliščine niso podane, prav tako pa toženka ni niti predstavila argumentov, ki bi nakazovali na objektivno nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja. Sodišče se tudi ni opredelilo do subjektivnih okoliščin. Priglaša pritožbene stroške.

3. Toženka se pritožuje zoper ugodilni del sodbe iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Nasprotuje ugotovitvi sodišča, da omejitev zastopniških upravičenj direktorja toženke nima pravnega učinka, četudi je vpisana v sodni register. Skladno z načelom zaupanja na podlagi 8. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg, Ur. l. RS, št. 13/1994 in nasl.) se lahko vsak zanese, da so podatki, vpisani v sodnem registru, pravilni. Sodišče je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede zastopanja toženke pri podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S tem, ko je bila v sodnem registru vpisana omejitev zastopniških upravičenj direktorja toženke skupaj s prokuristom, je tudi direktor toženke dal pooblastilo za zastopanje A.A. skupaj s prokuristom. To je tudi v skladu z njihovo politiko usklajevanja, saj se bistvene odločitve sprejemajo s strani prokurista in direktorja, ki je za postopke odpovedi pogodbe o zaposlitvi pooblastil področno vodjo. Navedeno izhaja tudi iz izpovedb prič, zaposlenih pri toženki. Poleg tega pa je zahteva po obličnosti omejitve pooblastila izpolnjena že s tem, ko je omejitev vpisana v poslovnem registru AJPES. A.A. tako ni bila pooblaščena, da bi sama podala odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče je tudi spregledalo njeno izpovedbo in izpovedbo priče B.B., da sta bili prepričani, da se za veljavnost odpovedi zahteva podpis obeh. Napačna je tudi ugotovitev, da A.A. ni podala svoje volje za odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je izpovedala, da se je z očitki v odpovedi strinjala, da je ni nihče prisilil k podpisu, da je tudi sama ugotovila kršitve ter da odpovedi ne bi podpisala, če se z njo ne bi strinjala. Nadalje pritožba izpostavlja, da odpoved ni bila podana prepozno, ker je relevantno, kdaj sta obe, torej B.B. in A.A., izvedeli za razloge za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Stališče sodne prakse je, da prekluzivni rok ne teče od dne, ko je delodajalec izvedel za prve podatke v zvezi s kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. A.A. je nudila le strokovno pomoč pri pripravi poročila o kršitvah, pri čemer se s poročilom ni seznanila. Sodišče je tudi nepravilno zaključilo, da so očitki v 12. točki odpovedi nedoločni in pavšalni ter da očitkov iz 9. in 10. točke odpovedi ni mogoče pripisati tožnici. Pritožba uveljavlja tudi bistveno kršitev določb postopka, ker je sodišče zavrnilo zaslišanje ostalih prič, predlaganih s strani toženke. Prav tako bi sodišče moralo, glede na zavzeto materialnopravno stališče, kljub nasprotovanju toženke, zaslišati poslovodstvo toženke, saj bi se le tako lahko zagotovo ugotovila vsebina pooblastila. Ne strinja se tudi z višino prisojenega denarnega povračila, saj je glede na sodno prakso previsoko.

4. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka tožničine pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe tožnice, tožnica pa v odgovoru na pritožbo prereka toženkine pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe toženke.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da je zaradi zmotne materialnopravne presoje dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje napačna oziroma vsaj preuranjena.

7. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je direktor toženke kljub vpisani omejitvi v sodnem registru, da lahko toženko zastopa le skupaj s prokuristom, dal A.A. veljavno pooblastilo, zato je lahko samostojno zastopala toženko pri podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Navedeno pa ne velja za prokuristko B.B., ki bi lahko glede na omejitev, vpisano v sodnem registru, odpoved podala le skupaj z direktorjem ali drugim prokuristom. S podpisom izredne odpovedi skupaj s pooblaščenko A.A. v obravnavanem primeru prokuristka toženke ni mogla veljavno zastopati. Dejstvo, da je prokuristka B.B. izredno odpoved podpisala skupaj s A.A., ne vodi do zaključka, da je zastopala toženko skladno z omejitvijo v sodnem registru, saj direktor ni določil možnosti, da bi lahko zastopala toženko skupaj s pooblaščenko ter to tudi ni vpisano v sodnem registru. Nadalje je ugotovilo, da A.A., kot edina, ki je toženko veljavno zastopala, ni imela prave oziroma resnične volje za podajo izredne odpovedi ter je zato izredna odpoved že iz tega razloga nezakonita. Poleg tega je ugotovilo, da je izredna odpoved prepozna, ker da je pomembno le, kdaj se je s kršitvami seznanila A.A..

K pritožbi toženke:

8. Sodišče prve stopnje je izhajalo z napačnega materialnopravnega stališča, da bi bil za veljavnost pooblastila A.A. potreben podpis direktorja in prokurista, skladno z omejitvijo zastopanja, vpisano v sodnem registru. V posledici tega se je sklicevalo na sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg 1579/2015 z dne 23. 12. 2015 in na tej podlagi presodilo, da edini poslovodja (direktor) d. o. o. pri zastopanju ne more biti omejen skupaj s prokuristom ter lahko zato toženko zastopa samostojno. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v obravnavani zadevi ne gre za vprašanje veljavnosti pooblastila za samostojno zastopanje toženke, temveč gre zgolj za prenos določenih upravičenj s področja kadrovskega področja s strani direktorja toženke na posameznega zaposlenega, to je področno vodjo A.A.. ZDR-1 v prvem odstavku 20. člena izrecno določa možnost, da zakoniti zastopnik delodajalca, ki je pravna oseba, pooblasti za zastopanje posamezne zaposlene, kot tudi tretje osebe.1 Navedena določba je materialnopravna podlaga za sporni prenos pooblastila iz skupnega zastopanja direktorja in prokurista na posameznega zaposlenega s strani direktorja, pri čemer zadošča, da je pooblastilo podpisal zgolj direktor (za veljavnost pooblastila zato ni bilo potrebno sklicevanje na izjemo, obrazloženo v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg 1579/2015 z dne 23. 12. 2015). Kljub navedenemu napačnemu stališču sodišča prve stopnje je zaključek enak - pooblastilo dano A.A. s strani direktorja je veljavno, vendar A.A. ni bila pooblaščena za samostojno odločanje o izredni odpovedi, ampak le za odločanje skupaj s prokuristko B.B., glede na vpis skupnega zastopanja direktorja in prokurista v sodnem registru. Primer, na katerega se nanaša sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg 1579/2015 z dne 23. 12. 2015, se razlikuje od obravnavanega primera, v katerem je skupno zastopanje direktorja in prokurista vpisano v sodnem registru.2 Sodišče prve stopnje bi to okoliščino, četudi vpis ni pravilen, moralo upoštevati pri presoji obsega pooblastila, saj skladno s tretjim odstavkom 8. člena ZSReg tistega, ki v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem zanese na podatke, vpisane v sodnem registru, ne prizadenejo škodljive pravne posledice, kot to utemeljeno navaja toženka v pritožbi.

9. Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju stališča, da omejitev zastopanja za direktorja nima pravnih učinkov, ki izhaja iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg 1579/2015 z dne 23. 12. 2015, štelo, da ta omejitev tudi za pooblaščeno osebo (A.A.) ne velja, ter da je le ona pooblaščena za odločanje o sporni odpovedi (ne pa skupaj s prokuristko). Vendar iz izpovedb prič in listin v sodnem spisu izhaja, da so pri toženki načelo štirih oči vedno spoštovali in bili v dobri veri glede veljavnosti vpisane omejitve zastopanja v sodnem registru ter se nanjo tudi zanesli. Tudi iz podpisa pogodbe o zaposlitvi za tožnico in podpisa pooblastil odvetnici v obravnavanem postopku je viden podpis dveh oseb, skladno z vpisano omejitvijo. Ker je očitno, da sta A.A. in B.B. ravnali vestno in se zanesli na podatke, vpisane v sodnem registru (da je torej za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi potreben podpis obeh), ju skladno z 8. členom ZSReg ne morejo prizadeti škodljive pravne posledice.

10. Pritožba toženke tudi utemeljeno navaja, da je omejitev pooblastila A.A. razvidna iz sodnega registra, zato je napačno stališče sodišča prve stopnje, da bi omejitev pooblaščenke na skupno zastopanje, če bi obstajala, morala biti vpisana v samem pooblastilu. Pooblaščenec opravlja pravna dejanja za svojega pooblastitelja, v konkretnem primeru je bil to neposredno zastopani direktor, za katerega je v sodnem registru kot javni knjigi določena omejitev zastopanja. Zato ni potrebno, da bi bilo to določeno še v samem pooblastilu.

11. Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da je bila za odpoved pooblaščena zgolj A.A., medtem ko prokuristka B.B. odpovedi ne bi mogla podati. Obseg prokure določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1, Ur. l. RS, št. 42/2006 in nasl.) v 35. členu, in sicer je prokurist upravičen za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin. To pomeni, da je bila tudi prokuristka pooblaščena za podajo odpovedi, vendar skladno z omejitvijo zastopanja, vpisano v sodnem registru. Odpovedi pogodbe o zaposlitvi torej ni mogla podati sama, ampak skupaj z direktorjem ali drugim prokuristom. Ker pa je direktor pooblastil za to vrsto zadev področno vodjo A.A., je prokuristka lahko odpoved podala skupaj s področno vodjo, ki je na podlagi direktorjevega pooblastila odločala namesto direktorja. Za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi sta bili torej pooblaščeni obe skupaj, tako A.A. kot tudi B.B.. Posledično je za presojo pravočasnosti odpovedi pomembno, kdaj sta se s kršitvami seznanili obe pooblaščeni delavki. Drugi odstavek 109. člena ZDR-1 namreč določa, da mora pogodbena stranka izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V obravnavani zadevi sta skladno s prvim odstavkom 20. člena ZDR-1 delodajalca zastopali od zakonitega zastopnika pisno pooblaščeni osebi (prokuristka in pooblaščena področna vodja), zato je za presojo pravočasnosti izredne odpovedi odločilno, kdaj se je s kršitvami seznanila zadnja od njiju (torej B.B.). Napačen je torej zaključek sodišča prve stopnje, da je relevantno le, kdaj se je z razlogi za podajo izredne odpovedi seznanila področna vodja A.A..

12. Pritožba toženke tudi utemeljeno opozarja na napačno ugotovitev sodišča prve stopnje, da s strani A.A. podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni izraz njene resnične volje. Podpis je namreč potrditev pisne izjave volje, poleg tega pa je A.A. na vprašanje, ali to ni bila njena volja, izrecno odgovorila "ne volja, ni bila moja odločitev". Volja ne pomeni nujno odločitve, ampak lahko pomeni tudi strinjanje. Glede na to, da A.A. s poročilom o kršitvah, zaradi varstva zaupnosti, tudi ni bila seznanjena, odločitve sama o vseh kršitvah pravzaprav ni mogla sprejeti. To dodatno dokazuje, da A.A. ni bila pooblaščena za samostojno podajo izredne odpovedi, temveč da je skladno s toženkino notranjo ureditvijo in obsegom pooblastil izjavila voljo v smislu strinjanja. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da bi le A.A. lahko podala odpoved, ni pa se opredelilo do njene izpovedbe, da za to ni bila pooblaščena in da ni bila ona tista, ki bi lahko odločila o izredni odpovedi tožnici. Na tej podlagi je prišlo do zmotnega in nejasnega zaključka, da iz njene izpovedbe izhaja, da ni imela volje za podajo odpovedi.

13. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbenemu zahtevku v pretežnem delu ugodilo, je torej napačna, ker temelji na zmotnih stališčih o razlogih za nezakonitost podane izredne odpovedi tožnici, glede vprašanja pooblastila za podajo izredne odpovedi in obstoja resnične volje pooblaščene osebe za sprejem odločitve v imenu delodajalca. V povezavi s tem pa je tudi zmotna presoja sodišča prve stopnje, da je izredna odpoved s strani toženke podana prepozno, kar naj bi bil dodatni razlog za nezakonitost podane izredne odpovedi tožnici. Glede na takšna stališča sodišče prve stopnje tudi ni izvajalo dokaznega postopka v zvezi z obstojem očitanih kršitev v izredni odpovedi in ni zaslišalo vseh prič, predlaganih s strani toženke. Ker je pritožba toženke utemeljena, ji je pritožbeno sodišče ugodilo in ob ugotovitvi, da je zaradi zmotne pravne presoje dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, izpodbijani del sodbe razveljavilo.

K pritožbi tožnice:

14. Na pritožbo toženke je bila razveljavljena (za tožnico ugodna) odločitev o zakonitosti izredne odpovedi, skupaj z odločitvijo o sodni razvezi in reparaciji. S tem pa je neločljivo povezana tudi odločitev o reintegracijskem zahtevku, ki je bil zavrnjen, ter odločitev o denarnem povračilu zaradi sodne razveze, kar izpodbija tožnica s svojo pritožbo. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče ugodilo tudi pritožbi tožnice in razveljavilo zavrnilni del sodbe, ne da bi se opredeljevalo do njenih pritožbenih navedb, saj za odločitev o pritožbah niso odločilnega pomena (360. člen ZPP).

15. Ker so podani uveljavljani pritožbeni razlogi in je zaradi zmotne pravne presoje dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbama obeh strank ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 355. člena ZPP). Z vidika ekonomičnosti in hitrosti postopka in glede na naravo stvari in okoliščine primera je smotrno, da se relevantna dejstva ugotovijo v postopku pred sodiščem prve stopnje, saj ne gre za pomajkljivosti, ki bi jih pritožbeno sodišče lahko samo odpravilo na pritožbeni obravnavi.

16. V ponovnem sojenju naj sodišče prve stopnje upošteva stališča pritožbenega sodišča in obravnava sporna vprašanja, na katera opozarja pritožbeno sodišče v tem sklepu. Ponovno je potrebno oceniti že izvedene dokaze in po potrebi dopolniti dokazni postopek, nato pa odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

17. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 1 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 227/2013 z dne 27. 1. 2014. 2 Iz obrazložitve sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg 1579/2015 z dne 23. 12. 2015 je razvidno, da skupno zastopanje direktorja in prokurista ni bilo vpisano v sodnem registru, saj iz 10. točke obrazložitve izhaja, da se je pritožnik skliceval na tak vpis pri drugi družbi in podal pavšalne navedbe, da je sodišče take omejitve že vpisovalo v sodni register.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia