Jedro

Zgolj sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom, brez vsebinske spremembe tožbenega zahtevka, nima vpliva na pravico do revizije. To si tožeča stranka zagotovi samo z navedbo zadostne vrednosti spornega predmeta v tožbi ali v spremembi tožbe, če je sprememba taka, da se z njo glede spremenjenega ali novega zahtevka začne pravdni postopek.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je nična izročilna pogodba, ki sta jo sklenila dne 20.2.1979 J. K. kot izročevalec in toženec J. D. kot prevzemnik. Tožencu je naložilo, da izstavi zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo vknjižila lastninska pravica pri izročenih nepremičninah na izročevalca. Zavrnilo pa je nasprotni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da predstavlja izročilna pogodba z dne 20.2.1979 veljavno oporoko J. K. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo toženčevi pritožbi tako, da je spremenilo sodbo prve stopnje in zavrnilo zahtevek na ničnost izročilne pogodbe in na izstavitev zemljiškoknjižne listine. V ostalem je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje v zavrnilnem delu.

Tožeča stranka vlaga revizijo proti tej sodbi. Sodbo izpodbija v delu, s katerim je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo prve stopnje in zavrnilo tožničin zahtevek. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni sodbo druge stopnje tako, da toženčevo pritožbo v celoti zavrne.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila in Državni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (3. odst.390.čl. Zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni dovoljena.

Tožeča stranka je navedla v tožbi vrednost spornega predmeta 8.100,00 SIT, kar je po 1.čl. Zakona o spremembah Zakona o pravdnem postopku Ur.l. SFRJ št. 20/90 ob vložitvi tožbe dne 15.7.1992 zadostovalo za dovoljenost revizije. Tožeča stranka pa je z vlogo z dne 9.6.1993, naslovljeno "Priglasitev pooblastila in popravek tožbe" dopolnila tožbeni zahtevek tako, da je poleg zahtevka na ničnost izročilne pogodbe postavila še zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bi se pri izročenih nepremičninah vknjižila lastninska pravica na ime tožnice. V tej vlogi je tožeča stranka navedla novo vrednost spornega predmeta in sicer 50.000,00 SIT. Ker je spremenila tožbeni zahtevek, je imela tožeča stranka pravico navesti tudi novo vrednost spornega predmeta z učinkom za pristojnost sodišča in za pravico do revizije (2. odst. 186.čl. Zakona o pravdnem postopku). Zgolj sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom, brez vsebinske spremembe tožbenega zahtevka, nima vpliva na pravico do revizije. To si tožeča stranka zagotovi samo z navedbo zadostne vrednosti spornega predmeta v tožbi ali v spremembi tožbe, če je sprememba taka, da se z njo glede spremenjenega ali novega zahtevka začne pravdni postopek. Navedba vrednosti spornega predmeta v vlogi, imenovani "Popravek tožbe", v kateri je na novo postavljen zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, torej učinkuje tudi na pravico do revizije. Vendar pa je v času, ko je tožeča stranka spremenila tožbo in na novo določila vrednost spornega predmeta, že veljal Zakon o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Ur.l. RS št. 55./92 z dne 20.11.1992), ki je v 9. členu za desetkrat zvišal dotlej veljavni denarni znesek iz 2. in 3. odst. 382.čl. ZPP, tako da je bila odtlej dovoljena revizija v premoženjskopravnih sporih, v katerih je vrednost spornega predmeta presegala 80.000,00 SIT. Ta sprememba velja za postopke, začete po uveljavitvi tega zakona (3. odst. 10.čl.). Postopek po spremenjeni tožbi v tej zadevi je bil začet, ko je tožeča stranka postavila nov zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Po tedaj veljavnem predpisu pa vrednost spora, določena z zneskom 50.000,00 SIT, ni zadostovala za dovoljenost revizije. Tožeča stranka je sicer na naroku dne 21.1.1994 na opozorilo sodišča popravila svoj tožbeni zahtevek, vendar tedaj vrednosti spornega predmeta ni spremenila. Iz navedenega sledi, da vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne dosega zneska 80.000,00 SIT, zaradi česar ni izpolnjena ta predpostavka za dovoljenost revizije (3. odst. 382.čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrglo revizijo tožeče stranke kot nedovoljeno (392.čl. ZPP).

Na dovoljenost revizije ne vpliva vrednost spornega predmeta iz nasprotnega tožbenega zahtevka. Gre za samostojen zahtevek, o katerem je bilo pravnomočno odločeno, in ki ga nobena od strank ne izpodbija z revizijo.