Jedro

Pritožnik je res sodeloval v zapuščinskem postopku, v katerem je zahteval izločitev garsonjere iz zapustnikovega premoženja. Stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, veže pravnomočni sklep o dedovanju samo tedaj, če je njihova pravica dedno pravne narave. Če pa pravica strank izvira iz kakšnega drugega premoženjskega razmerja, ki je nastalo za časa življenja zapustnika, jo lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju uveljavljajo v pravdi. Kadar ima takšen izločitveni zahtevek oseba, ki ni dedič, ni razloga za napotitev na pravdo, ker mora uveljavljati svojo pravico v samostojni dajatveni tožbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče ugotovilo obstoj zapuščine pokojnega M.P., pod točko 2 ugotovilo, da je upnik F.U. iz Novega Polja, prijavil zahtevek za izločitev garsonjere iz zapuščine, ter da je po zapustniku več prijavljenih terjatev iz naslova dolgov v skupnem znesku 38.000,00 DEM, in nato, ker ni dedičev, dodelilo zapuščino državi - Republiki Sloveniji. Glede izločitvenega zahtevka F.U. je zapisalo, da predložena dokumentacija za sodišče ni zadosten dokaz, da bi lahko upoštevalo, da ta garsonjera ne sodi v zapuščino. Proti sklepu se pritožuje upnik F.U.. Uveljavlja pritožbena razloga kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da garsonjero izloči iz zapuščine, oziroma, da se upnika napoti z zahtevkom pod tč. A/2 sklepa na pravdo in se mu prizna pravica ta zahtevek uveljavljati v pravdi. Sodišče bi moralo upnika napotiti zaradi spora o pravici iz zapuščine na pravdo (211. člen Zakona o dedovanju, ZD), zaradi določila člena 220 ZD, ki določa učinke pravnomočnosti sklepa o dedovanju, bi moral imeti upnik vsaj možnost, da svoje pravice in zahtevke uveljavlja v pravdnem postopku. Pritožba ni utemeljena. Pritožnik je res sodeloval v zapuščinskem postopku, v katerem je zahteval izločitev garsonjere iz zapustnikovega premoženja. Stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, veže pravnomočni sklep o dedovanju samo tedaj, če je njihova pravica dednopravne narave. Če pa pravica strank izvira iz kakšnega drugega premoženjskega razmerja, ki je nastalo za časa življenja zapustnika, jo lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju uveljavljajo v pravdi. Kadar ima takšen izločitveni zahtevek oseba, ki ni dedič, ni razloga za napotitev na pravdo, ker mora uveljavljati svojo pravico v samostojni dajatveni tožbi. Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje po določbi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD.