Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Akt, ki ni bil sprejet v skladu s pravili (statutom) društva, ni veljaven in ne more biti podlaga za vpis sprememb glede organiziranosti in glede zastopnika društva. Pooblastilo posebni komisiji za izdelavo in sprejem sprememb statuta je veljavno, če je sprejeto po postopku, ki je določen v statutu za sprejem aktov društva.
1. Pritožbi tožene stranke se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni in se tožba zavrne. 2. Pritožba tožeče stranke se zavrne.
Z izpodbijano sodbo je sodišče na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) odpravilo odločbo tožene stranke z dne 26.1.1999 in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti sklepu Sektorja za upravne in notranje zadeve, Oddelka za javni red, Upravne enote L. z dne 22.9.1998, s katerim je bil ustavljen postopek za vpis sprememb temeljnega akta in zastopnika S.b. društva v register društev.
Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe ugotavlja, da je napačno stališče tožene stranke in upravnega organa, da akt, ki ga je tožeča stranka predložila zahtevi za vpis sprememb, ni veljaven. Po presoji sodišča je napačno stališče upravnih organov, da komisija za reorganizacijo društva, ki je bila na zadnji skupščini v decembru 1996 polno pooblaščena, da namesto skupščine društva in v njenem imenu sprejme in izvede temeljni akt, ni mogla veljavno sprejeti tega akta. Sodišče meni, da je skupščina tako pooblastilo imela in da je bilo odločanje navedene komisije veljavno. Drugi razlog za razveljavitev izpodbijane odločbe pa je ugotovitev sodišča, da niti prvostopenjska odločba niti izpodbijana odločba nimata navedb o tem, v katerem delu temeljni akt oziroma z vidika katere zakonske določbe ali zakonskega elementa iz določila 9. člena Zakona o društvih (ZDru) ni usklajen. Ker ti razlogi niso bili navedeni v upravnem aktu, jih ni bilo mogoče preizkusiti. Po stališču sodišča je bilo dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno.
Tožena stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 72. člena ZUS ter predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Bistvena kršitev postopka je podana s tem, ker sodišče ni ravnalo v skladu s 4. odstavkom 36. člena ZUS. Tožnik je vložil tožbo zaradi molka organa, medtem pa je tožena stranka izdala odločbo in o tem sodišče obvestila. Ker je tožnik razširil tožbo tudi na ta akt, bi moralo toženo stranko o tem obvestiti in ponovno zahtevati predložitev upravnih spisov.
Sodišče je tudi napačno ugotovilo dejansko stanje, ker je napravilo napačen sklep v zvezi s pristojnostmi komisije, ki jo je ustanovila skupščina društva na zasedanju 20.12.1996. Napačno je stališče, da so bile lahko izvirne pristojnosti skupščine prenesene na komisijo in da je bil akt, ki je bil predložen zahtevi za vpis sprememb v register društva, veljavno sprejet. Društvo mora delovati po pravilih, ki si jih samo določi s temeljnim aktom. V veljavnem statutu S.b. društva je bilo določeno, da njegove spremembe in dopolnitve sprejema skupščina društva. Med njenimi pristojnostmi pa ni navedeno, da lahko za sprejem in uresničevanje statuta pooblasti drug organ ali komisijo. Temeljni akt in tudi njegove spremembe morajo sprejeti člani društva, po zakonu pa ga mora registrirati tudi pristojni upravni organ. Spoštovanje temeljnega akta zagotavlja varstvo pravic članov društva in obenem varstvo tretjih oseb ter omogoča ustrezno delovanje državnih organov. Zato je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko je sprejelo stališče, da je bil predloženi akt veljavno sprejet. Pritožbo je vložila tudi tožeča stranka in uveljavlja pritožbena razloga iz 1. in 2. točke 72. člena ZUS. Sodišče ni opravilo glavne obravnave, kar je nedvomno vplivalo na pravilnost sodbe. O zadevi bi moralo samo odločiti po opravljeni glavni obravnavi in ni pravilna odločitev, da je bila zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek. Napačna je ugotovitev sodišča, da je bilo v postopku na prvi stopnji nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. V tem postopku so bile ugotovljene odločilne okoliščine, ki so narekovale ugoditev zahtevi za vpis sprememb v register društev. Pravilna je sicer ugotovitev sodišča, da je bil nov temeljni akt veljavno sprejet. Sporne okoliščine bi moralo sodišče razčistiti na glavni obravnavi. Zato predlaga, da glavno obravnavo opravi pritožbeno sodišče, razveljavi prvostopenjski in drugostopenjski upravni akt in odloči, da prvostopni organ sprejme predloženi temeljni akt društva s spremenjenim imenom, organiziranostjo in zakonitim zastopnikom.
V odgovoru na pritožbo prereka tožeča stranka pritožbene navedbe tožene stranke in graja njeno napačno stališče glede veljavnosti predloženega akta. Zatrjuje tudi, da je bila pritožba tožene stranke vložena prepozno.
Ad. 1 Pritožba tožene stranke je utemeljena.
Za odločitev pomembno dejstvo v tem sporu je, ali je akt, ki ga je predložila tožeča stranka zahtevi za vpis sprememb temeljnega akta in zastopnika veljaven. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine in zato odločitev, ki jo je sprejelo, ni pravilna.
Skupščina društva je po veljavnem statutu tožeče stranke najvišji organ društva (19. člen Statuta) in jo sestavljajo vsi člani društva. Po 25. členu je med drugim pristojna za sprejem sprememb in dopolnitev statuta ter drugih splošnih aktov društva. Ni izključeno, da bi spremembe statuta in imena lahko veljavno sprejela tudi posebna komisija s pooblastilom skupščine. Vendar pa ni mogoče, da bi skupščina svoje pooblastilo prenesla na komisijo brez demokratičnega mandata. Za veljavnost pooblastilnega sklepa je bistveno, da mora biti sprejet po enakem postopku in z večino, kot jo za spremembo statuta določa njegov 22. člen. Po tej določbi je sklep o spremembi statuta veljavno sprejet, kadar je zanj glasovalo dve tretjini navzočih članov o predpostavki, da je skupščina sklepčna v skladu z določbo 23. člena (navzočnost najmanj polovice vseh članov oziroma v primeru odložitve začetka skupščine zaradi začetne nesklepčnosti vsaj ena tretjina članov). Pri tem ni zanemarljivo, da je iz neprerekanih tožbenih navedb razvidno, da ima društvo 1500 članov, ki so vsi člani skupščine, pooblastilni sklep pa je bil sprejet na skupščini, kjer je sodelovalo samo 16. članov. Postopek za sprejem aktov društva si je tožeča stranka sama predpisala v statutu in zato akti, ki so sprejeti v nasprotju s statutom niso veljavni.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je upravni organ tožečo stranko dvakrat pozval na dopolnitev predloženega akta z izrecno zahtevo, da dopolni vlogo s sklepom skupščine društva, iz katerega bo razvidno, da je bil akt sprejet v skladu s 25. členom Statuta. Tožeča stranka je vztrajala pri stališču, da je bil predloženi akt veljavno sprejet in vloge ni dopolnila. Zato je bila, na podlagi pravilne presoje, da je predloženi akt pomanjkljiv glede bistvene sestavine, sprejeta odločitev prvostopnega organa v skladu s 3. odstavkom 20. člena ZDru, ki določa postopek o ravnanju z vlogo za spremembo temeljnega akta društva in zastopnika društva, kar je nedvomno bila vloga tožeče stranke. Postopek je bil na tej podlagi pravilno ustavljen.
Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da predloženi akt ni veljaven, saj ni bil sprejet v skladu s statutom tožeče stranke, se do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo, saj ne morejo vplivati na drugačno odločitev.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano sodbo na podlagi 1. točke 2. odstavka 77. člena ZUS in tožbo tožeče stranke zavrnilo.
Ad 2. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.
Pritožbeni ugovor, da je pritožba tožene stranke prepozna ni utemeljen. Tožena stranka je prvostopno sodbo prejela 31.1.2002 in je pritožbo vložila priporočeno po pošti dne 15.2.2002 (poštni žig). Zato je njena pritožba pravočasna.
Pritožbeno sodišče je v razlogih, s katerimi je ugodilo pritožbi tožene stranke odgovorilo na vsa pomembna pravna vprašanja, ki jih tožeča stranka izpostavlja v pritožbi in v odgovoru na pritožbo. Njeni ugovori zato ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Zato je pritožbo zavrnilo.
Zahteva za opravo glavne obravnave na pritožbeni stopnji ni utemeljena, ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine in posredno izvedene dokaze na katere se opira prvostopna sodba. V tem primeru pritožbeno sodišče na podlagi 1. točke 2. odstavka 77. člena ZUS odloči brez glavne obravnave.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo na podlagi 73. člena ZUS.