Jedro

Če je zahtevek nedoločen, potem ni sposoben za obravnavo. Sodišče mora ravnati po 108. členu ZPP in ne sme presojati, ali bi bil zahtevek v vsakem primeru neutemeljen.

Obveznost mesečnega poročanja o uporabi fonogramov še ni zapadla, zato je sodišče toženi strani ne sme naložiti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi ter se izpodbijana sodba v drugem odstavku točke II izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožba proti odločitvi v prvem odstavku točke II izreka izpodbijane sodbe se zavrne ter se sodba v tem delu potrdi.

III. Pritožba proti odločitvi v točki III izreka izpodbijane sodbe se zavrže. IV. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je toženo stranko obsodilo na plačilo 126,92 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Drugi del odločitve sodišča prve stopnje je tako imenovana neprava zamudna sodba – to je zavrnilna sodba. Z njo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbena zahtevka (a), s katerim naj se toženo stranko zaveže k mesečnemu poročanju o obsegu javnega priobčevanja fonogramov pri opravljanju svoje dejavnosti in (b) za plačilo civilne kazni. Nazadnje je sodišče odločilo še o pravdnih stroških in sicer tako, da je toženka dolžna tožeči stranki plačati 46,52 EUR s pripadajočimi obrestmi. S popravnim sklepom je sodišče nato popravilo napako v zapisu toženkinega imena.

2. Proti zavrnilnemu delu sodbe ter proti odločitvi o stroških vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga bodisi spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo vsem zahtevkom bodisi razveljavitev sodbe v izpodbijanem (torej zavrnilnem) delu.

3. Glede zahtevka za plačilo civilne kazni uveljavlja pritožba dvoje. Najprej trdi, da bi moralo sodišče, če je zahtevek že štelo za nedoločen, ravnati v skladu s 108. členom ZPP (1). Ker tega ni storilo, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Drugo, kar uveljavlja, pa se nanaša na samo vsebino uveljavljane civilne kazni ter na predpostavke za njeno utemeljenost. 4. Glede zavrnitve zahtevka, s katerim bi sodišče toženko zavezalo k mesečnemu poročanju o uporabi fonogramov pri opravljanju njene dejavnosti, pritožba obširno utemeljuje, da takšna pravica izhaja neposredno iz ZASP (2). Pritožba zastopa stališče, da mu odločitev sodišča onemogoča varstvo tega upravičenja. Nazadnje pa pritožba napada še odločitev o stroških. Zastopa stališče, da je sodišče tožeči stranki priznalo prenizko obračunane stroške.

5. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

6. Pritožba glede zavrnjenega zahtevka za plačilo civilne kazni je utemeljena, pritožba glede zahtevka, s katerim naj sodišče zaveže toženo stranko k mesečnemu poročanju o uporabi fonogramov pri opravljanju njene dejavnosti, ni utemeljena. Pritožba proti odločitvi o stroških pa ni dovoljena.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zahtevek za plačilo civilne kazni nedoločen. Tako je zato, ker ne vsebuje določnega zahtevka glede glavne stvari (to je numerično opredeljenega denarnega zahtevka). Ker tega ne vsebuje, zahtevek ni določen (180. člen ZPP (3)). Če pa je zahtevek nedoločen, potem ni sposoben za obravnavo. V takšnem primeru mora sodišče ravnati v skladu s pravili, ki so določena v 108. členu ZPP. Sodišče mora torej vložnika pozvati, naj vlogo v določenem roku popravi oziroma dopolni. Če tega ne stori, potem vlogo (tožbo) zavrže. 8. Iz tega sledi, da se sodišče v primeru nepopolne tožbe v njeno vsebinsko obravnavo sploh ne sme spuščati. Ne sme torej presojati, ali bi bil zahtevek v vsakem primeru neutemeljen, ker da je nesklepčen. O sklepčnosti oziroma nesklepčnosti nepopolne tožbe preprosto ni mogoče in tudi ni dopustno soditi. Če se namreč zavrne zahtevek po nepopolni tožbi, potem postane pravnomočno nekaj nepopolnega, nekaj neidentificiranega. Temu, da se to ne bi pripetilo, je namenjena procesna rešitev z zavrženjem takšne tožbe.

9. Pritožba je torej v delu, ki sodišču očita, da ni uporabilo določb 108. člena ZPP, čeprav bi jih moralo, utemeljena. Takšna odločitev je tudi vplivala na pravilnost izpodbijane odločitve v drugem odstavku točke II izreka izpodbijane sodbe. Podana je torej bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. V tem obsegu je zato pritožbeno sodišče v skladu s pooblastilom iz 354. člena ZPP sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Ker gre za procesno ravnanje, ki ga pritožbeno sodišče ne more opraviti, procesne kršitve tudi ni moglo odpraviti pritožbeno sodišče samo.

10. Pritožba sicer utemeljeno napada izhodišče izpodbijane sodbe, češ da pri obveznosti tožene stranke, da mesečno poroča o uporabi fonogramov pri opravljanju svoje dejavnosti, ne gre na drugi strani (zrcalno) za upravičenje tožeče stranke. Gre za civilnopravno upravičenje tožeče stranke, ki ima podlago v ZASP. Gre za prvino, ki je namenjena uveljavljanju avtorskopravnih upravičenj. Ne glede na to pa je zavrnitev tega dela zahtevka (torej zahtevka, o katerem je odločeno v prvem odstavku točke II izpodbijane sodbe) vseeno pravilna. Vendar pa je pravilna iz drugih materialnopravnih razlogov. Gre namreč za zahtevek o obveznostih, ki še niso zapadle. Takšne obveznosti pa sodišče toženi stranki ne more naložiti (311. člen ZPP). Tako je zato, ker v trenutku izdaje sodbe sploh še ni jasno (znano) ali bo ta obveznost sploh nastopila in zapadla ali ne. Iz drugih materialnopravnih razlogov je torej pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje v prvem odstavku točke II izreka potrdilo. Tako je ravnalo, ker pritožba v svojem cilju (to je razveljavitvi ali spremenitvi sodbe v tem delu) ni utemeljena, v tej smeri pa tudi niso podani razlogi, na katere bi moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Pooblastilo za odločitev v tem delu je podano v 353. členu ZPP.

11. Pritožnik se pritožuje proti točki III izpodbijane sodbe. Pravno pravilo v tej točki je dajatev, ki je naložena v breme tožene stranke. Nobenega zavrnilnega dela ni v tej točki izreka. To pa pomeni, da je ta odločitev v korist tožeče stranke. Ker je tako, je pritožba nedovoljena, saj tožeča stranka zanjo nima pravnega interesa (četrti odstavek 343. člena ZPP). Na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 346. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče pritožbo v tem delu zavrglo.

12. Pritožnik se v tem slednjem delu sicer vsebinsko pritožuje zoper neobstoječ zavrnilni del stroškovne odločitve. Ker pa je pritožbeno sodišče sodbo delno razveljavilo ter tako še niso podani pogoji za končno stroškovno odločitev, pritožbeno sodišče zadeve ni vračalo sodišču prve stopnje z dopisom, v katerem bi ga pozvalo k dopolnitvi. To bi bilo glede na prej povedano nesmiselno. O stroških bo odločeno kasneje (na koncu postopka).

13. Glede razveljavljenega dela sodbe so napotki za nadaljnje delo jasni. Sodišče mora izpeljati postopek po 108. členu ZPP.

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s poznejšimi spremembami).

(2) Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 21/1995 s poznejšimi spremembami)

(3)Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s poznejšimi spremembami).