Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. pri Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata 24. aprila 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 147/2005 z dne 22. 11. 2005 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1428/2003 z dne 3. 2. 2005 in s sodbo Delovnega sodišča v Celju št. Pd 444/2000 z dne 5. 6. 2003 se ne sprejme.
1.Delovno sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek pritožnice na razveljavitev sklepov delodajalca, na podlagi katerih je bila razporejena na delovno mesto dodelovalca III. Svojo odločitev je utemeljilo z ugotovitvijo, da je izpodbijana razporeditev v skladu z omejitvami iz odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 2. 6. 2000 in da ustreza preostali delovni zmožnosti pritožnice kot invalidki z ugotovljeno tretjo kategorijo invalidnosti. Zavrnilo je tudi njen podreden zahtevek, da ostane razporejena na čakanju na drugo ustrezno delo, vse do zagotovitve primernega dela. Pritožnica se je zoper to odločitev pritožila. Višje delovno in socialno sodišče je njeno pritožbo zavrnilo. Revizijo pritožnice, vloženo zoper drugostopenjsko odločitev, pa je Vrhovno sodišče zavrnilo.
2.Pritožnica se z izpodbijano odločitvijo ne strinja. Meni, da so ji kršene pravice iz 22., 23. in 49. člena Ustave. Stališču sodišč, da bi lahko odklonila dvigovanje bremen nad 5 kg, očita arbitrarnost. Višjemu delovnemu in socialnemu sodišču pa očita, da je pavšalno zavrnilo njen dokazni predlog za zaslišanje priče. Prav tako meni, da je bila postavljena v "inferiorni" položaj v odnosu do drugih delavcev, s čimer naj bi ji bila kršena pravica do dela. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijane sodbe razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.
3.Z večino navedb pritožnica nasprotuje ugotovljenemu dejanskemu stanju in uporabi prava. S temi navedbami ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.
4.Pritožnica v ustavni pritožbi uveljavlja kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ker naj bi bila izpodbijana odločitev arbitrarna. Arbitrarnost pritožnica očita stališču, da bi lahko odklonila dvigovanje bremen nad 5 kg. Očitek je neutemeljen. Sodišča namreč svoje odločitve niso utemeljila na tem stališču. Sodišča so v obravnavnem primeru presojala, ali sporno delovno mesto ustreza pritožničini preostali delovni zmožnosti. Ugotovila so, da je njena razporeditev ustrezna, tako po opisu del in nalog kot tudi glede na dejanska opravila tega delovnega mesta, in da pritožnici ni bilo treba več manipulirati z bremeni težjimi od 5 kg. Ugotovljeno je tudi bilo, da je pritožnica na spornem delovnem mestu delala tri delovne dneve in da je tedaj njene kartone dvigovala sodelavka. Ob ugotovitvi, da je njena razporeditev zakonita, ji je pritožbeno sodišče le še dodatno pojasnilo, da bi lahko v spornem obdobju, če je menila nasprotno, ne le odklonila delo zaradi nevarnosti za zdravje, temveč bi zadevo lahko prijavila tudi pristojnemu inšpektorju za delo.
5.Z vidika kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (pritožnica pomotoma navaja prvi odstavek 23. člena Ustave) bi bil lahko pomemben tudi očitek, da pritožbeno sodišče ni obrazloženo zavrnilo njenega dokaznega predloga za zaslišanje bivše delavke. Vendar je tudi ta očitek neutemeljen. Višje delovno in socialno sodišče se je do tega dokaznega predloga opredelilo in ga obrazloženo zavrnilo.
6.Očitek pritožnice o kršitvi 49. člena Ustave (svoboda dela) je neutemeljen. Zgolj s pavšalno navedbo, da je bila zaradi izpodbijane odločitve v odnosu do drugih sodelavcev v izrazito "inferiornem" položaju, ne more utemeljiti kršitve te človekove pravice.
7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
Milojka Modrijan