Jedro

Za zakonito odmero komunalnega prispevka je odločilen trenutek, ko se zavezanec (lahko) zakonito priklopi na to omrežje. Ta trenutek nastopi tedaj, ko zavezanec za priklop izpolni vse predpisane pogoje in ko je ta priklop tudi dejansko izvršen.

Odmera komunalnega prispevka na podlagi naknadno uveljavljenega programa opremljanja zavezancem, ki so že priključeni na komunalno opremo (če torej ne gre za novo priključitev), posega v že predhodno zaključen dejanski stan oziroma v vzpostavljeno pravno razmerje in zaradi tega lahko neustavno retroaktivno deluje v razmerju do lastnikov objektov.

Izrek

I. Za nično se izreče 2. točka izreka odločbe Občine Medvode št. 354-83/2017-1 z dne 7. 6. 2017. II. V preostalem delu se tožbi ugodi in se v preostalem delu (1. in 3. točka izreka) odpravi odločba Občine Medvode št. 354-83/2017-1 z dne 7. 6. 2017 ter se zadeva v tem obsegu vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožnicama naložil plačilo komunalnega prispevka v višini 2.599,26 EUR zaradi priključitve objekta na naslovu ... Ljubljana Šmartno, št. stavbe ... v k. o. ..., na novo zgrajeno kanalizacijsko omrežje (1. točka izreka), ter odločil, da pogodba o sofinanciranju izgradnje kanalizacije, št. 354-39/2012-47, sklenjena med toženko in tožnicama z dne 19. 3. 2013 zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti s strani tožnic z dnem izdaje izpodbijane odločbe preneha veljati (2. točka izreka), in da v tem postopku niso nastali posebni stroški (3. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila na območju stanovanjskega objekta iz 1. točke izreka odločbe zgrajena javna kanalizacija. S pogodbo, navedeno v 2. točki izreka odločbe, sta se tožnici in toženka dogovorili, da bosta tožnici zaradi priklopa navedenega objekta na novozgrajeno omrežje najkasneje v roku 30 dni po podpisu pogodbe poravnali komunalni prispevek v višini 699,36 evrov. Ker tega do izdaje odločbe nista storili in ker sta se v vmesnem času spremenila način in pravna podlaga za izračun komunalnega prispevka, je organ odločil, da z dnem izdaje te odločbe pogodba preneha veljati, zavezanki pa sta dolžni poravnati odmerjen komunalni prispevek.

3. Prvostopenjski organ se v nadaljevanju sklicuje na Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Medvode ter na ugotovitev, da je obravnavani objekt mogoče priključiti na zgrajeno kanalizacijsko omrežje. Navaja, da je izračun prispevka izveden na podlagi Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Medvode (v nadaljevanju Odlok) ob upoštevanju minulih vlaganj.

4. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnic zavrnil kot neutemeljeno. V obrazložitvi svoje odločbe med drugim navaja, da je bil Odlok sprejet 2009 in nato spremenjen (dopolnjen) v letu 2016. Tožnici sta bili sicer že v letu 2013 priklopljeni na novo zgrajeno kanalizacijsko omrežje, kar pomeni, da sta pridobili soglasje upravljavca za ta priklop. Dodaja, da je lahko odmerna odločba o komunalnem prispevku izdana, ko je posamezni objekt že priklopljen na novo zgrajeno komunalno opremo. Pojasnjuje, da četudi jima je bila že pred plačilom komunalnega prispevka omogočena uporaba komunalne opreme, njuna obveznost, da prispevata k stroškom njene izgradnje, ne preneha, v zvezi s čimer se sklicuje na sodbo tega sodišča I U 101/2013. Rok za izdajo o odločbe o odmeri komunalnega prispevka pa ni predpisan.

5. Glede sklenjene pogodbe drugostopenjski organ navaja, da je bila v njej dogovorjena pravna podlaga za izračun višine komunalnega prispevka za naselje, in sicer da se uporablja program opremljanja stavbnih zemljišč s sanitarno in meteorno kanalizacijo v naseljih Vaše, Goričane, Rakovnik in Sora, ter da se bo po sprejemu programa, ki bo vključeval tudi Vikrče, z aneksom k pogodbi opravil poračun komunalnega prispevka. Ker komunalni prispevek, dogovorjen s pogodbo, ni bil plačan, to pa je bistveni element pogodbe, pogodba ni bila realizirana. Pojasnjuje tudi, da je prvostopenjski organ odločbo izdal po skrajšanem ugotovitvenem postopku, kot ga ureja 144. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

6. Tožnici se z odločitvijo ne strinjata in v tožbi navajata, da izračun temelji na spremenjenem Odloku, ki je bil uveljavljen v letu 2016, njun stanovanjski objekt pa je bil na komunalno opremo priklopljen v letu 2013. Menita, da lastniki objektov, ki so bili ob uveljavitvi novih pravnih podlag že zakonito priklopljen na komunalno opremo, niso zavezanci za plačilo komunalnega prispevka. Bistven naj bi bil čas priklopa, saj se zavezancu lahko naloži plačilo komunalnega prispevka po predpisih, ki so veljali v času, ko so nastopile okoliščine, na podlagi katerih je mogoče to javno dajatev zavezancu zakonito odmeriti. Uveljavljata kršitev 155. člena Ustave, sklicujeta pa se tudi na sklep Vrhovnega sodišča X Ips 93/2013. Organ bi moral ugotoviti, ali je v času priklopa obstajal predpis, ki je omogočal odmero komunalnega prispevka. Prav tako bi moral upoštevati pogodbo, s katero so se dogovorili, da se za izračun prispevka uporablja program opremljanja za naselja Vaše, Goričane, Rakovnik in Sora ter da se bo po sprejemu programa za Vikrče opravil poračun z aneksom. Gre za veljavno pogodbo, od katere nobena od strank ni odstopila, tožnici pa nista bili pozvani k njeni izpolnitvi pogodbe niti jima ni bil za to postavljen dodaten rok. Program opremljanja, na podlagi katerega naj bi se z aneksom opravil poračun, še ni bil sprejet, zato tudi ni podlage za podpis aneksa. Uveljavljata tudi kršitev načela kontradiktornosti, ker jima ni bila dana možnost, da se v postopku izjavita o pravno pomembnih okoliščinah za izdajo odločbe, saj za postopek do izdaje odločbe nista vedeli. Pojasnjujeta tudi, zakaj s pogodbo dogovorjenega komunalnega prispevka še nista plačali.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponavlja bistvene navedbe iz izpodbijane in drugostopenjske odločbe ter sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

8. Tožnici v vlogi, ki sta jo vložili 7. 12. 2017, nasprotujeta stališču toženke, da je bila izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe in je pogodba prenehala veljati po samem zakonu. Prilagata potrdilo o plačilu komunalnega prispevka, dogovorjenega s pogodbo.

K I. točki izreka:

9. Po drugem odstavku 37. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti pazi na ničnost. Razlogi, iz katerih se odločba izreče za nično, so določeni v prvem odstavku 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), med drugim, če je bila odločba izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku (1. točka prvega odstavka 279. člena ZUP).

10. Skladno s prvim odstavkom 1. člena ZUP upravni organ postopa po določbah tega zakona, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. Kaj je upravna zadeva, je opredeljeno v 2. členu ZUP, ki določa, da je to odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (prvi odstavek). Šteje se, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (drugi odstavek).

11. Odločitev o veljavnosti pogodbe ni upravna zadeva v navedenem smislu, temveč je, skladno s 1. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v sodni pristojnosti, in sicer sodišča splošne pristojnosti. Na drugačno presojo ne more vplivati okoliščina, da sta pogodbeni stranki s pogodbo z dne 19. 3. 2013 sicer urejali pravno razmerje, ki je po svoji naravi upravna zadeva, to je plačilo komunalnega prispevka. Bistveno je namreč, da toženka z navedeno pogodbo o tej upravni stvari ni odločala oblastveno, temveč je s tožnicama sklenila civilno pravno razmerje - pogodbo, odločanje o veljavnosti pogodbe pa je v slovenskem pravnem redu v sodni pristojnosti. Ker je prvostopenjski organ z odločitvijo o veljavnosti pogodbe v 2. točki izreka izpodbijane odločbe odločal o stvari iz sodne pristojnosti, je odločba v tem delu iz razloga po 1. točki prvega odstavka 279. člena ZUP nična, sodišče pa je o ničnosti odločilo na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 37. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

12. V preostalem delu je tožba utemeljena.

13. Med strankami ni sporno, da je bil že obstoječi objekt tožnic na kanalizacijsko omrežje dejansko priključen leta 2013 ter da je bil priklop opravljen s soglasjem upravljavca te komunalne opreme.

14. Po 80. členu ZPNačrt je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo (...). Po sedmem odstavku 79. člena ZPNačrt v primeru, kadar se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, pristojni organ o tem izda odločbo po uradni dolžnosti. S plačilom komunalnega prispevka je zavezancu zagotovljena priključitev na že zgrajeno komunalno opremo oziroma mu je zagotovljeno, da bo ta zgrajena v roku in obsegu, kot to določa program opremljanja (četrti odstavek 79. člena ZPNačrt).

15. V zvezi z odmero oziroma naložitvijo plačila komunalnega prispevka je po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu X Ips 4/2014 z dne 27. 1. 2016 za pravilno razlago ZPNačrt treba ustrezno povezati določbe 79. in 80. člena tega zakona. Tako je razlog za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka lastniku obstoječega objekta zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo (sedmi odstavek 79. člena ZPNačrt) lahko le kateri od primerov iz 80. člena ZPNačrt, v obravnavani zadevi torej nov priklop na komunalno opremo.

16. Ker iz ZPNačrt izhaja, da je priklop na komunalno (v obravnavani zadevi kanalizacijsko) omrežje vedno pogojen s plačilom komunalnega prispevka, je treba šteti, da je za zakonito odmero komunalnega prispevka (prav tako v skladu s stališči Vrhovnega sodišča RS v sklepih X Ips 4/2014 in X Ips 93/2013, oba z dne 27. 1. 2016) odločilen trenutek, ko se zavezanec (lahko) zakonito priklopi na to omrežje. Ta trenutek nastopi tedaj, ko zavezanec za priklop izpolni vse predpisane pogoje in ko je ta priklop tudi dejansko izvršen.

17. Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu X Ips 4/2014 je ugotavljanje trenutka priključitve mogoče tudi (poleg relevantnih listin, posebej soglasja za priklop) na podlagi sklepanja iz drugih dejstev, kot npr. tožnikovega zakonitega uživanja koristi, ki naj bi jih komunalna oprema nudila njegovemu objektu. To je pogojeno s pristankom upravljavca te komunalne opreme, torej z njegovim vedenjem in voljo, da lastnik tako komunalno opremo uporablja. Le če bi bil tožnik priključen na javno infrastrukturo nezakonito, v nasprotju z voljo ali brez vedenja upravljavca, ni mogoče šteti, da je bil na to infrastrukturo že priklopljen in je treba v kontekstu odmere komunalnega prispevka šteti, da se mora nanjo šele na novo priklopiti.

18. Kot izhaja iz razlogov prvostopenjske in drugostopenjske odločbe, je bilo v upravnem postopku nesporno ugotovljeno, da je bil objekt tožnic na javno kanalizacijsko omrežje, za katero je bil odmerjen predmetni komunalni prispevek, s soglasjem upravljavca priklopljen v letu 2013. To namreč v svoji odločbi izrecno navaja drugostopenjski organ. Po že omenjenem stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu X Ips 4/2014 navedeno zadostuje za sklep, da je bil objekt tožnic na kanalizacijsko omrežje priklopljen zakonito, to je s soglasjem upravljavca tega omrežja k priklopu.

19. Med strankama je bilo torej glede priklopa na kanalizacijsko omrežje vzpostavljeno zakonito pravno razmerje. Ob tem ni sporno (kar sicer izhaja tudi iz upravnega spisa), da je toženka s tožnicama sklenila pogodbo o sofinanciranju izgradnje kanalizacije v Vikrčah z dne 19. 3. 2013, s katero je bilo med drugim dogovorjeno, da sta tožnici zaradi navedenega priklopa v 30 dneh po podpisu pogodbe poravnali komunalni prispevek v višini 699,36 EUR.

20. Iz drugostopenjske odločbe še izhaja, da v času sklenitve navedene pogodbe za relevantno območje program opremljanja še ni bil sprejet (pogodbene stranke so se v zvezi s tem dogovorile, da bo po sprejemu programa opremljanja za to območje opravljen poračun komunalnega prispevka s sklenitvijo aneksa k pogodbi), da je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi spremenjenega Odloka, to je na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Medvode, sprejetega v letu 2016, torej po vzpostavitvi relevantnega pravnega razmerja med strankama.

21. Odmera komunalnega prispevka na podlagi naknadno uveljavljenega programa opremljanja zavezancem, ki so že priključeni na komunalno opremo (če torej ne gre za novo priključitev), posega v že predhodno zaključen dejanski stan oziroma v vzpostavljeno pravno razmerje in zaradi tega lahko neustavno retroaktivno deluje v razmerju do lastnikov objektov (155. člen Ustave RS; prim. tudi že omenjeni sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 4/2014).

22. Kot je bilo obrazloženo, je v obravnavani zadevi prišlo prav do take situacije: na podlagi okoliščin, ki med strankama upravnega spora niti niso sporne, je namreč mogoče ugotoviti, da priključitev nepremičnine tožnic tako v času uveljavitve spremenjenega Odloka o programu opremljanja, na podlagi katerega je bila izdana odločba, kot v času odmere komunalnega prispevka, ni več mogla pomeniti "nove priključitve" na komunalno opremo v smislu 80. člena ZPNačrt, ki bi utemeljevala odmero komunalnega prispevka tožnikom. Zato je toženka glede na dejansko stanje, ki ga je kot nespornega ugotovila v upravnem postopku, napačno uporabila materialno pravo.

23. Glede na obrazloženo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi v preostalem delu (kolikor je ni zavrglo) ugodilo ter izpodbijano prvostopenjsko odločbo in (ob uporabi pooblastila iz tretjega odstavka 64. člena ZUS-1) 2. in 3. točko izreka drugostopenjske odločbe odpravilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu občinskemu organu v ponoven postopek. V skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 je organ v ponovnem postopku vezan na v tej sodbi izraženo pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava.

24. Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji, saj dejansko stanje, ki je bilo glede na pojasnjeno razlago prava pomembno za odločitev v tej zadevi, med strankama ni bilo sporno.

K točki III. izreka:

25. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnikov, ki so v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičeni do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Zadeva je bila rešena na seji in tožnici pa sta se v postopku zastopali sami, zato se jima priznajo stroški upravnega spora v višini pavšalnega zneska iz prvega odstavka 3. člena Pravilnika v višini 15 evrov. Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).