Jedro

Prvotožena stranka na poziv sodišča k predložitvi listin po 227. členu ZPP ni odgovorila, zahtevanih listin ni predložila niti ni zanikala, da bi bile le-te pri njej. Prvotožena stranka je v odgovoru na tožbo sicer trdila, da ni prejela zneskov, ki so predmet tožbenega zahtevka. Vendar pa se je bila, ker se je sodišče prve stopnje poslužilo postopka po 227. členu ZPP, da bi preprečila nastop posledic iz petega odstavka 227. člena ZPP, na poziv sodišča dolžna odzvati, najmanj s trditvijo, da zahtevanih listin ni pri njej.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani 1., 2., 3., 4., 5. in 7. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo: „1. V razmerju med tožečo stranko in prvotoženo stranko se razveljavi učinek naloga dolžniku stečajnega dolžnika: K., d.o.o., da obveznost do stečajnega dolžnika izpolni z nakazilom zneska 7.900,00 EUR prvotoženi stranki ter pooblastila prvotoženi stranki za sprejem tega zneska kot plačila obveznosti stečajnega dolžnika z dne 15. 6. 2009 za znesek 3.950,00 EUR in 3. 9. 2009 za znesek 3.950,00 EUR, v posledici česar je prvotožena stranka prišla do popolnega poplačila svojih terjatev do stečajnega dolžnika v znesku 7.900,00 EUR.

2. V razmerju med tožečo in prvotoženo stranko se razveljavi učinek naloga dolžniku stečajnega dolžnika: M., d.o.o., da obveznost do stečajnega dolžnika izpolni z nakazilom zneska 3.370,00 EUR prvotoženi stranki ter pooblastila prvotoženi stranki za sprejem tega zneska kot plačila obveznosti stečajnega dolžnika z dne 16. 4. 2008, v posledici česar je tožena stranka prišla do popolnega poplačila svojih terjatev do stečajnega dolžnika v znesku 3.370,00 EUR.

3. Prvotožena stranka mora tožeči stranki plačati 11.270,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 8. 2010 do plačila, v 15 dneh.

4. V razmerju med tožečo stranko in prvotoženo stranko se razveljavi učinek prevzema izpolnitve in plačila M., d.o.o., v korist prvotožene stranke: . z dne 6. 5. 2008 v znesku 3.180,00 EUR, . z dne 16. 5. 2008, v znesku 3.180,00 EUR, . z dne 9. 7. 2008, v znesku 3.180,00 EUR, . z dne 15. 7. 2008 v znesku 3.180,00 EUR, . z dne 4. 9. 2008, v znesku 3.180,00 EUR, . z dne 22. 9. 2008, v znesku 3.180,00 EUR, . z dne 21. 10. 2008, v znesku 3.180,00 EUR, . z dne 24. 11. 2008, v znesku 3.124,20 EUR, . z dne 30. 12. 2008, v znesku 3.124,20 EUR, . z dne 20.2.2009, v znesku 3.180,00 EUR, . z dne 27. 2. 2009, v znesku 500,00 EUR, . z dne 4. 3. 2009, v znesku 1.250,00 EUR, . z dne 16. 3. 2009, v znesku 500,00 EUR, . z dne 1. 4. 2009, v znesku 3.180,00 EUR, . z dne 30. 4. 2009, v znesku 1.600,00 EUR, . z dne 13. 5. 2009, v znesku 1.200,00 EUR, . z dne 3. 7. 2009 v znesku 3.300,00 EUR, . z dne 13. 8. 2009, v znesku 3.400,00 EUR, v posledici česar je prvotožena stranka prišla do popolnega poplačila svoje terjatve v znesku 46.618,40 EUR.

5. Prvotožena stranka mora tožeči stranki plačati 46.318,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 8. 2010 do plačila, v 15 dneh.

6. V razmerju med tožečo stranko in drugotoženo stranko se razveljavi pogodba o pobotu, sklenjena med pravdnima strankama dne 31. 12. 2009 glede zneskov 170.412,46 EUR in 240,321,58 EUR in pravni učinek sklenjene pogodbe o pobotu z dne 31. 12. 2009 za znesek 46.318,40 EUR.

7. Prvotožena stranka mora tožeči stranki povrniti 3.348,00 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 dni in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.“

2. Prvotožena stranka je zoper 1., 2., 3., 4., 5. in 7. točko izreka pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, ker je ocenilo, da obstajata tako objektivni kot subjektivni pogoj izpodbojnosti v izreku sodbe navedenih pravnih dejanj po 271. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

6. Pritožnik trdi, da ni jasnega dokazila o tem, da je bila prvotožena stranka poplačana na podlagi asignacijskih pogodb in pogodb o prevzemu izpolnitve in ki bi dokazovalo, da je prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka trdila, da je stečajni upravitelj prevzel od tožeče stranke ob začetku stečajnega postopka pomanjkljivo in tudi zelo neurejeno dokumentacijo. Navedla je, da je prepričana, da se vse listine o plačilu sporne terjatve nahajajo pri toženi stranki in v računovodski dokumentacije drugotožene stranke S., d.o.o. - v stečaju. Predlagala je, da sodišče v okviru edicijske dolžnosti po določilu 227. člena ZPP naloži obema toženima strankama, naj predložita listine, in sicer drugotožena stranka nakazila prvotoženi stranki po v tožbi navedenih pogodbah o prevzemu dolga in asignacijskih pogodbah, prvotožena stranka pa dokazila o prejemu nakazil. Sodišču je predlagala, naj hkrati naloži tudi K., d.o.o. - v stečaju, na podlagi določila 228. člena ZPP, predložitev listine, ki dokazuje nakazilo zneska 7.900,00 EUR prvotoženi stranki.

8. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom XI Pg 3635/2010-20 z dne 27. 6. 2012 pozvalo prvotoženo stranko k predložitvi dokazil o prejemu nakazil po v tožbi navedenih pogodbah, drugotoženo stranko pa k predložitvi dokazil o nakazilih prvotoženi stranki na podlagi v tožbi navedenih pogodb. K., d.o.o. - v stečaju, pa je pozvalo, da se na podlagi določila drugega odstavka 228. člena ZPP izjavi glede predložitve listine o nakazilu zneska 7.900,00 EUR toženi stranki. Upravitelj K., d.o.o. - v stečaju, je pojasnil, da v dokumentaciji stečajnega dolžnika ni mogoče najti listin, ker sodišče razpolaga s preskopimi podatki. Drugotožena stranka pa je predložila izpiske iz svojega bančnega računa, iz katerih so razvidna številna nakazila tako prvotoženi stranki A. E., kot U. E., kjer je kot podlaga navedeno „neto poslovodenje E. – asignacija S.“. Prvotožena stranka pa se na sklep sodišča ni odzvala. Zato je sodišče na podlagi petega odstavka 227. člena ZPP štelo za dokazano, da je prejela tako zneske po asignacijskih pogodbah, kot tudi zneske po pogodbah o prevzemu dolga.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvotožena stranka na poziv sodišča k predložitvi listin po 227. členu ZPP ni odgovorila, zahtevanih listin ni predložila niti ni zanikala, da bi bile le-te pri njej. Prvotožena stranka je v odgovoru na tožbo sicer trdila, da ni prejela zneskov, ki so predmet tožbenega zahtevka. Vendar pa se je bila, ker se je sodišče prve stopnje poslužilo postopka po 227. členu ZPP, da bi preprečila nastop posledic iz petega odstavka 227. člena ZPP, na poziv sodišča dolžna odzvati, najmanj s trditvijo, da zahtevanih listin ni pri njej. Ker tega ni storila, nosi posledice svoje pasivnosti.

10. Peti odstavek 227. člena predpisuje dokazno pravilo, da se v primeru, če stranka, ki ima listino (prvotožena stranka ni trdila, da je nima), noče ugoditi edicijskemu sklepu, šteje dejstvo, ki ga je nasprotna stranka želela s to listino dokazati, za dokazano. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi navedenega pravilno štelo, da je prvotožena stranka prejela tako zneske po vseh treh asignacijah, kot tudi znesek po pogodbah o prevzemu dolga (pravilno izpolnitve). In, po ugotovitvi, da je obstajalo tudi dolžniškoupniško razmerje med tožečo stranko in drugotoženo stranko oziroma K., d.o.o., pravilno zaključilo, da je bila posledica izpodbijanja pravnih dejanj zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, tako da bodo zaradi tega drugi upniki prejeli plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno.

11. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo tudi obstoj subjektivnega pogoja izpodbojnosti, ki ga je tožeča stranka utemeljevala na domnevi iz tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP ter na trditvah o upravljalski in kapitalski povezanosti pravdnih strank in njihovih zakonitih zastopnikov v času oprave izpodbijanih pravnih dejanj. Teh trditev prvotožena stranka ni izrecno prerekala. Trditve, ki jih podaja v pritožbi so pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj prvotožena stranka ne trdi, zakaj teh trditev ni mogla podati v postopku pred sodiščem prve stopnje brez svoje krivde.

12. Prvostopenjska sodba ima razloge o odločilnih dejstvih. Očitki pritožnika v tej smeri tako niso utemeljeni.

13. Ob povedanem se izkaže, da je prvostopenjsko sodišče pravilno materialnopravno odločilo, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo.

14. Ker pritožbeni razlogi niso podani niti ni pritožbeno sodišče našlo nobenega od tistih, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).