Jedro

Pritožba ne vsebuje zgolj podpisa A.A., ampak tudi štampiljko tožeče stranke ter v spremnem dopisu logotip tožeče stranke. V primeru navedenih nejasnosti, ki jasno ne kažejo, da je pritožba vložena s strani A.A., bi organ pri svojem poslovanju moral uporabiti določbo 67. člena ZUP in razjasniti, kdo je vlagatelj pritožbe ter v nadaljevanju dopustiti popravo pritožbe, v kolikor bi bila ta pomanjkljiva glede na ugotovljenega pritožnika (kajti tudi določb o popravi pritožbe pravilnik ne vsebuje oziroma ne določa, da poprava ni možna).

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Javne agencije za raziskovalno dejavnost, št. 430-63/2009-2398 z dne 16. 1. 2010 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v nov postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 80,00 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom pritožbo A.A. zoper sklep o prvi fazi izbora prijav predlogov raziskovalnih projektov za leto 2010, št. obvestila prijavitelju 430-63/2009-1698 z dne 14. 12. 2009 zavrgla. V obrazložitvi je navedla, da ima v skladu s 1. odstavkom 26. člena Pravilnika o delovanju stalnih in občasnih strokovnih teles za področje raziskovalne dejavnosti prijavitelj pravico vložiti pritožbo. Kdo je lahko prijavitelj v postopku razpisa, določata Pravilnik o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov in javni razpis. Na javni razpis se lahko prijavi pravna ali fizična oseba, ki je vpisana v zbirkah podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti ter izpolnjuje pogoje, predpisane z Zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti in Pravilnikom o sofinanciranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov. Iz prijavne vloge, ki je predmet obvestila, je razvidno, da je prijavitelj predmetnega projekta B., ki tudi izpolnjuje pogoje iz javnega razpisa, medtem ko pritožnik, ki je sicer vključen v izvajanje projekta, ni prijavitelj projekta in posledično tudi ni upravičen za vložitev pritožbe.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je zoper obvestilo pravočasno vložila pritožbo, v kateri je navedla razloge za nezakonitost in nepravilnost obvestila. Tožena stranka je s sklepom pritožbo zavrgla, ker naj bi jo vložila neupravičena oseba. Tožeča stranka ugotavlja, da je tožena stranka s tem, ko je njeno pritožbo zavrgla, ravnala napačno, zlasti pa v nasprotju z Zakonom o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki v 66. in 67. členu določa, kako je potrebno ravnati z nepopolno vlogo oziroma vlogo, ki ni podpisana. Tožena stranka bi morala glede na navedeno tožečo stranko pozvati k podpisu pritožbe, saj vloge v upravnem postopku zgolj zaradi dejstva, da je stranka ni podpisala, ni dovoljeno zavreči. Drugačna razlaga določb ZUP predstavlja kršitev oziroma omejevanje ustavne pravice do pritožbe. Poleg tega pa je napačno sklepala, da pritožbo vlaga vodja prijavljenega projekta. Navedeno ne drži, res pa je, da je bila pritožba zaradi nesporazuma med zaposlenimi pri tožeči stranki žal po pomoti odposlana, ne da bi jo podpisal zakoniti zastopnik. Da pritožbo vlaga tožeča stranka, izhaja tudi iz same vsebine pritožbe, ob tem pa je pomembno tudi dejstvo, da je tožena stranka izpodbijani sklep vročila tožeči stranki in ne vodji raziskovalnega projekta. Tožena stranka bi morala pritožbo vsebinsko obravnavati. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je v Pravilniku o postopku (so)financiranja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti uredila tudi posebna pravila posebnega postopka za izvajanje nalog na podlagi javnega pooblastila, s katerim se nadomestijo pravila splošnega upravnega postopka. V 26. členu je določeno, da ima prijavitelj pravico vložiti pritožbo, o kateri odloča upravni odbor. Kdo je prijavitelj določa materialni predpis. V 13. členu Pravilnika pa je določeno, da se na razpis lahko prijavi pravna ali fizična oseba, ki je vpisana v evidenco raziskovalnih organizacij na agenciji ter izpolnjuje pogoje predpisane z zakonom in pravilnikom. Vlagatelj pritožbe je bil A.A., ki je vključen v prijavljeni projekt kot vodja projektne skupine, ni pa prijavitelj projekta. Pritožba je napisana in posredovana na papirju brez logotipa prijavitelja, ne vsebuje tudi podpisa zakonitega zastopnika prijavitelja. Ne samo, da na pritožbi ni podpisa zakonitega zastopnika, na pritožbi tudi ni predviden prostor oziroma navedeno ime zakonitega zastopnika. Glede na nesporazume med zaposlenimi, ki imajo povsem drugačno vsebino, kot bi jo lahko razumeli glede na navedbe v tožbi, v dokaz prilaga dve izmed mnogih toženi stranki in javnosti posredovanih sporočil, ni dvomila, da je pritožbo vložil vodja projekta A.A., ki je na pritožbi edino naveden in podpisan. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Predmet obravnavanega upravnega spora je zavrženje pritožbe zoper obvestilo z dne 14. 12. 2009. Sporno med strankami je, ali je pritožbo vložila upravičena oseba, torej prijavitelj – tožeča stranka B., ki je sodeloval s prijavo na javnem razpisu za sofinanciranje raziskovalnih projektov za leto 2010 – razpis za leto 2009. Tožena stranka se je z izpodbijanim sklepom opredelila, da je pritožbo vložil A.A., torej neupravičena oseba.

Tožeča stranka ugovarja, da odločitev tožene stranke temelji na bistveni kršitvi določb postopka, ki je vplivala na odločitev o zadevi. Ugovor je po mnenju sodišča utemeljen. Zadeve kot obravnavana, odločanje o prijavah na podlagi javnega razpisa, imajo značaj javnopravnih stvari, ki nimajo značaja upravne stvari po 2. členu ZUP (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB2, 126/07, 65/08 in 8/10). Po določbi 4. člena ZUP se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne stvari po 2. členu tega zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Tožena stranka je pravila posebnega postopka uredila v Pravilniku o postopku (so)financiranja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, ki pa ne vsebuje pravil o nejasni vlogi – pritožbi, kot je predmet obravnavanega primera, zato bi morala tožena stranka uporabiti, glede na citirano določbo 4. člena ZUP, pravila ZUP. Da pa je bila pritožba, ki jo je tožena stranka opredelila kot pritožbo A.A., v smislu osebe, ki je prijavitelj, nejasna, je po mnenju sodišča nesporno. Na pritožbi in samem spremnem dopisu je dovolj indicev, da se lahko v smislu kdo je prijavitelj, ugotovi, da je to dejstvo nejasno. Pritožba ne vsebuje zgolj podpisa A.A., ampak tudi štampiljko tožeče stranke ter v spremnem dopisu logotip tožeče stranke. V primeru navedenih nejasnosti, ki jasno ne kažejo, da je pritožba vložena s strani A.A., bi organ moral uporabiti pri svojem poslovanju določbo 67. člena ZUP in razjasniti, kdo je vlagatelj pritožbe ter v nadaljevanju dopustiti popravo pritožbe, v kolikor bi bila ta pomanjkljiva glede na ugotovljenega pritožnika (kajti tudi teh določb o popravi pritožbe pravilnik ne vsebuje oziroma ne določa, da poprava ni možna).

Ker je bilo v zadevi napačno ugotovljeno dejansko stanje in posledično napačno uporabljeno procesno pravo, je sklep tožene stranke nezakonit. Sodišče ga je zato na podlagi 2. in 4. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo v smislu 3. odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

Ker je tožeča stranka v tem upravnem sporu uspela, ji je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 80,00 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, Uradni list RS, št. 24/07).

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.