Jedro

V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, tj. za odškodnino za premoženjsko škodo. Višina odškodnine je določena v višini nadomestila, zato ne gre za klasično odškodnino za premoženjsko škodo.

Ker je odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka prejemek v zvezi z delovnim razmerjem, zanjo veljajo splošni davčni predpisi oziroma predpisi, ki določajo obveznost obračuna in plačila prispevkov za socialno varnost. Zato je sodišče prve stopnje pravilno, na podlagi določbe tretjega odstavka 35. člena ZDoh-2 razsodilo, da mora tožena stranka plačati akontacijo dohodnine ter prispevke v skladu s 144. členom ZPIZ-2.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave in sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna v korist tožeče stranke obračunati bruto znesek odškodnine za neizkoriščene dni tedenskega počitka na neto osnovo 5.907,36 EUR ter od bruto zneskov odškodnine odvesti pripadajoče davke in prispevke, v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe pod izvršbo (točka I izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki na podlagi pripoznave plačati 3.211,32 EUR, v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe, pod izvršbo (točka II izreka). Nadalje je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 2.696,04 EUR in zakonske zamudne obresti od zneska 5.907,36 EUR, ki tečejo od 9. 3. 2013 dalje do plačila, v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe, pod izvršbo (točka III izreka). Tožena stranka je dolžna tudi plačati tožeči stranki stroške postopka v znesku 846,00 EUR in sicer v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku tega roka dalje do plačila, pod izvršbo (točka IV izreka).

2. Zoper točko I sodbe sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da v izpodbijanem delu sodbo sodišča spremeni tako, da zavrne zahtevek za plačilo davkov in prispevkov. Navaja, da je tožnik kot pripadnik Slovenske vojske v mednarodnih operacijah na misijah prejemal plačo za delo izven države, ki je sestavljena iz nominalne osnove in dodatkov. V skladu z Uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Ur. l. RS, št. 14/09 in nasl.; Uredba) je plača za delo izven države določena v nominalnem znesku. Uredba ne določa, da je treba od tega dohodka poravnati prispevke in davke. Uredba določa, da je osnova za obračun prispevkov, davkov in drugih dajatev ter obveznosti plače, ki bi jo pripadnik prejemal za delo v Republiki Sloveniji. Določen znesek plače v odločbi katero pripadnik prejme za čas dela v tujini predstavlja dejansko izplačilo, ki ga prejme na transakcijski račun, kjer prvi odstavek 42. člena Zakona o dohodnini določa, da se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja javnemu uslužbencu, po zakonu ki ureja razmerje plač v javnem sektorju, napotenemu na delo v tujino, vštevajo samo tisti dohodki oziroma deli dohodki iz delovnega razmerja, ki po vsebini in obsegu ustrezajo dohodkom iz delovnega razmerja, ki bi jih prejemal za enaka dela v Sloveniji. Plača določena v nominalnem znesku se ne obruti in od nje ne odvajajo prispevki in davki, kot je to določeno v ZDoh-2. Zato je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo zahtevku tožeče stranke za plačilo davkov in prispevkov, saj za to ni pravne podlage in tožeča stranka tega v skladu z veljavnimi predpisi ne more zahtevati. Za izračun obrutenja odškodnine nadomestila za neizrabljene dni tedenskega dopusta ne obstaja pravna podlaga ter se je v skladu z računovodskimi predpisi o izplačilih dohodkov v praksi ne da realizirati.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah zatrjevanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl., ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, da je pravilno ugotovilo dejansko stanje ter da je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna in zakonita.

6. Tožniku je bilo dosojeno nadomestilo za neizkoriščene dni tedenskega dopusta, v višini 27 dni, ker v času, ko je bil z ukazom tožene stranke z dne 26. 7. 2010 in popravkom ukaza z dne 2. 2. 2011, napoten na opravljanje vojaške službe izven Republike Slovenije v okviru sodelovanja RS in SV v mirovnih silah JOINT ENTERPRISE - KFOR KOSOVO v času od 24. 8. 2010 do 24. 3. 2011 ni mogel izrabiti tedenskega počitka. V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, tj. za odškodnino za premoženjsko škodo. Višina odškodnine je določena v višini nadomestila, zato ne gre za klasično odškodnino za premoženjsko škodo.

7. Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi moralo sodišče tožniku priznati le neto znesek nadomestila, brez odvoda in plačila davka in prispevkov, pri čemer se pritožbeno sodišče sklicuje na enotno sodno prakso Višjega delovnega in socialnega sodišča, sprejeto v številnih identičnih zadevah (npr. zadeve opr. št. Pdp 1189/2012, Pdp 1587/2014, Pdp 797/2016, ...). Skladno z določili 1. alineje drugega odstavka 4. člena Uredbe se prispevki, davki in druge dajatve ter obveznosti, ki bremenijo plače pripadnika v času opravljanja vojaške službe, obračunajo na podlagi plače, ki bi jo pripadnik prejemal, če bi opravljal delo v Sloveniji, torej v konkretni zadevi plače, ki jo tožena stranka izplačuje tožniku na podlagi njegove pogodbe o zaposlitvi za delo na formacijski dolžnosti, ko svoje delo opravlja v domovini. Vendar pa se režim plačevanja davkov in prispevkov po Uredbi nanaša le na določitev (neto) plače, ki jo pripadnik Slovenske vojske prejme v času opravljanja dela na misiji. Ta neto plača pa predstavlja zgolj osnovo za izračun odškodnine, do katere je upravičen zaradi neizrabe tedenskega počitka. Ker je odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka prejemek v zvezi z delovnim razmerjem, zanjo veljajo splošni davčni predpisi oziroma predpisi, ki določajo obveznost obračuna in plačila prispevkov za socialno varnost, zato glede plačila davka in prispevkov od dosojenega zneska nadomestila ni utemeljeno sklicevanje pritožbe na ureditev plačevanja prispevkov in davkov v 4. členu Uredbe.

8. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno, na podlagi določbe tretjega odstavka 35. člena Zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 117/2006 in naslednji; ZDoh-2) razsodilo, da mora tožena stranka plačati akontacijo dohodnine ter prispevke v skladu s 144. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 in naslednji; ZPIZ-2). Osnova za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kot je določeno v 144. členu ZPIZ-2, se upošteva tudi kot osnova za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje v skladu s 50. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/92 in naslednji; ZZVZZ), za plačilo prispevkov za starševsko varstvo po 10. členu Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. l. RS, št. 26/2014; ZSDP-1) ter za plačilo prispevkov za zaposlovanje, po določbi 135. člena Zakona o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/2010 in naslednji; ZUTD).

9. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato v skladu s 154. členom ZPP, v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbe.

11. Odgovor na pritožbo ni pripomogel k boljši razjasnitvi stvari, zato tožnik na podlagi 155. člena ZPP, v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP, sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.