Jedro

Tožba zoper osebo, ki je umrla že pred njeno vložitvijo, ni dopustna in jo je treba zavreči. Pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka ni mogoče odpraviti z nobenim ukrepom, saj jo fizična oseba izgubi s smrtjo. Tožeča stranka sicer lahko predlaga nadaljevanje pravde z dediči prvotno tožene stranke. V smislu identitete strank gre pri dedičih za drugo osebo, kot je bila prvotno tožena. S tem gre za subjektivno spremembo tožbe. Če do nje pod pogoji iz 178. člena ZPP pride, pa nastane novo procesno razmerje (med novimi strankami) in se ne vzpostavi oziroma obnovi prvotno (med prvotnimi strankami). Zato subjektivna sprememba tožbe z dediči na strani umrle tožene stranke ne pomeni odprave pomanjkljivosti v smislu 1. odst. 87. člena ZPP, ki bi jo bilo sodišče dolžno zahtevati od tožeče stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo proti toženi stranki J.S., ker je ugotovilo, da je umrla pred vložitvijo tožbe.

Proti sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po členu 338/1, točka 1 Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s členom 339/1 in 2. točka 14 in 15 ZPP. Navaja, da se je sodišče postavilo na stališče, da ugotovljene pomanjkljivosti (da tožena stranka nima sposobnosti biti stranka v postopku) ni mogoče odpraviti, pomanjkljivosti pa so take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, a tega ni obrazložilo. S tem je storilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP po 14. in 15. točki 2. odst. 339. člena ZPP. Sicer bi moralo po ugotovljeni pomanjkljivosti pozvati tožečo stranki, da tožbo popravi tako, da kot toženo stranko navede dediče pokojne J.S.. Gre za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti in nadaljevati postopek proti stranki, ki je lahko stranka v pravdnem postopku. Ker ni uporabilo 1. odst. 81. člena ZPP, to pa je vplivalo na pravilnost njegove odločitve, je storilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odst. 339. člena ZPP. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev prvega sodišča je pravilna. Po ugotovitvi, da je tožena stranka umrla že skoraj osem mesecev pred vložitvijo tožbe, česar pritožba ne izpodbija, je prvo sodišče pritožbo povsem pravilno zavrglo in s sklicevanjem na zakonsko normo svojo odločitev tudi jasno utemeljilo v razlogih sklepa, ki jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema. So povsem razumljivi in zadostni, da omogočijo materialnopravni preizkus z vidika pravilne uporabe 81. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 76. člena ZPP. To nenazadnje izhaja tudi iz pritožbe, ki utemeljuje, zakaj se s stališčem prvega sodišča ne strinja. Zato pritožbeno sodišče očitanih absolutnih bistvenih kršitev postopka po 14. in 15. točki 2. odst. 339. člena ZPP ne najde.

Prav tako je zmotno pritožbeno naziranje, da gre v konkretnem primeru za pomanjkljivost, ki bi se jo dalo odpraviti. Pravdna stranka je lahko fizična ali pravna oseba (1. odst. 76. člena ZPP). Sposobnost biti stranka ustreza pojmu pravne sposobnosti na področju materialnega prava (sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti). Je ena temeljnih predpostavk za dopustnost tožbe, na katero mora sodišče po uradni dolžnosti paziti ves čas postopka (80. člen ZPP). Fizična oseba jo pridobi z rojstvom, izgubi s smrtjo. Od tedaj naprej fizične osebe kot subjekta procesnih pravic ni več. Zoper neobstoječo osebo pa ni mogoče voditi pravde. Zato zoper tistega, ki je umrl pred vložitvijo tožbe, ta sploh ni mogoča oziroma dopustna in jo je treba zavreči (5. odst. 81. člena ZPP). Po usklajenih stališčih sodne prakse je smrt tožene stranke taka procesna ovira, ki je ni mogoče odpraviti z ukrepi iz 81. člena ZPP (primerjaj sklep VS RS II Ips 186/98 z dne 31.3.1999). Tožeča stranka tožbe ne more popraviti niti storiti ničesar več, da bi fizična oseba izgubljeno sposobnost biti stranka ponovno pridobila in da bi se postopek zoper njo lahko nadaljeval. Lahko sicer predlaga nadaljevanje pravde z dediči prvotno tožene stranke. Toda s tem spremeni tožbo v subjektivnem smislu, saj gre v smislu identitete strank pri dedičih za drugo osebo, kot je bila prvotno tožena. Če do subjektivne spremembe tožbe pod pogoji iz 187. člena ZPP pride, nastane novo procesno razmerje (med novimi strankami) in se ne vzpostavi oziroma obnovi prvotno (med prvotnimi strankami). Zato subjektivna sprememba tožbe z dediči na strani umrle tožene stranke ne pomeni odprave pomanjkljivosti v smislu 1. odst. 87. člena ZPP, ki bi jo bilo sodišče dolžno zahtevati od tožeče stranke.

Tako se izkaže, da je bilo ravnanje prvega sodišča pravilno in tudi relativne bistvene kršitve pravil pravdnega postopka po 1. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 81. člena ZPP ni storilo.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, pa tudi tisti ne, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena istega zakona.