Jedro

Pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za to sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe ali sodbe o prekršku, vendar pa je odločilna okoliščina za ugotovitev, ali je bila predpisana višina KT dosežene ali presežena v obdobju dveh let, le čas storitve prekrškov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati strošek pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se le-ta izterja prisilno.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu, ki je imetnik tujega veljavnega vozniškega dovoljenja izreklo prepoved uporabe njegovega vozniškega dovoljenja, izdanega v Bosni in Hercegovini (BIH) za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel storilec to vozniško dovoljenje na dan 25. 2. 2022 za dobo enega leta, v plačilo pa mu je naložilo še sodno takso.

2. Taki odločitvi storilec nasprotuje s pravočasno vloženo pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbena razloga zmotno ugotovitev dejanskega stanja in kršitev materialnega prava ter predlaga, da se izpodbijani sklep tako spremeni, da se mu prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS ne izreče. 3. Pritožba je neutemeljena.

4. Odločitev v izpodbijanem sklepu temelji na ugotovitvi, da je storilec 8. 3. 2022 kot voznik motornega vozila kategorije B dosegel 18 (osemnajst) kazenskih točk (KT) v cestnem prometu, kot tudi, da od pravnomočnosti zadnje odločbe o prekršku, s katero je storilec dosegel 18 KT, še nista pretekli več kot dve leti, prav tako pa niso izpolnjeni pogoji za izbris kazenskih točk po četrtem odstavku člena 207 ZP-1. 5. Pritožnik v okviru kršitev predpisov izpostavlja, da je sodišče nepravilno zaključilo, da niso izpolnjeni pogoji za izbris KT, saj meni, da še ni presegel dovoljeno število KT, ki pogojuje izrek prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju RS. Take pritožbene navedbe niso utemeljene.

6. Tretji odstavek člena 22 ZP-1 izrecno določa, da sodišče vozniku, ki v času dveh let doseže ali preseže 18 KT v cestnem prometu, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, voznikom, ki pa posedujejo tuje veljavno vozniško dovoljenje pa izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel dovoljenje storilec takrat, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število KT. Pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za to sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe ali sodbe o prekršku, vendar pa je odločilna okoliščina za ugotovitev, ali je bila predpisana višina KT doseženega ali presežena v obdobju dveh let, le čas storitve prekrškov.1 V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje pri odločanju upoštevalo plačilne naloge in sicer: (-) PN PPP Celje z dne 30. 5. 2022, ki je postal pravnomočen 9. 6. 2022 in s katerim so storilcu bile izrečene 3 KT, (-) PN PPP Celje z dne 1. 4. 2021, ki je postal pravnomočen 10. 4. 2021 in s katerim je bilo storilcu poleg globe izrečenih še 9 KT, (-) PN PP Laško z dne 20. 12. 2021, ki je postal pravnomočen 29. 12. 2021 in s katerim so storilcu poleg globe bile izrečene 3 KT in pa (-) PN PP Brežice z dne 25. 2. 2022, ki je postal pravnomočen 8. 3. 2021 in s katerim so storilcu prav tako bile izrečene 3 KT. Navedeno pomeni, da je sodišče pri odločanju upoštevalo PN, ki so postali pravnomočni v obdobju od 9. 6. 2020 do 8. 3. 2022 in s katerimi je bilo storilcu skupaj izrečenih 18 KT v cestnem prometu. Izdaja teh PN pa pokaže, da so vsi prekrški, zaradi katerih so storilcu bili izdani navedeni PN, bili storjeni v obdobju od 30. 5. 2020 do 25. 2. 2022, torej v obdobju, krajšem od dveh let, zato je prvo sodišče ravnalo pravilno, ko je s prejelo izpodbijano odločitev, saj je pravilno ugotovilo, da je storilec v obdobju, krajšem od dveh let dosegel 18 KT v cestnem prometu, kar je pogoj za izrek sankcije prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS. Po povedanem se pritožbeni očitek o tem, da prvo sodišče ni pravilno ugotovilo opisanih KT v evidenci, neutemeljene. Neutemeljen pa je tudi nadaljnji pritožbeni očitek, da so izpolnjeni pogoji za izbris KT, česar pritožnik tudi ne podkrepi z nobenimi podatki o morebitnem izbrisu 4 KT v obdobju dveh let2, pri čemer pa za nobenega izmed prej navedenih PN, s katerimi so storilcu bile izrečene kazenske točke, v skladu z določbo četrtega odstavka člena 207 ZP-1, še ni obstajala podlaga za izbris teh KT iz kazenske evidence pred izdajo izpodbijanega sklepa, ki je bil izdan 7. 6. 2022. Po povedanem se torej pritožbeni očitek o kršitvi zakona ter o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja izkaže za neutemeljen.

7. Pritožnik v preostalih pritožbenih navedbah izrecno izpostavlja, da živi v Sloveniji, kjer ima stalno prebivališče, nujno potrebuje vozniško dovoljenje, saj se na ta način lahko preživlja, v primeru, da pa ne bo mogel uporabljati vozniškega dovoljenja pa bo njegovo preživljanje ogroženo. Sodišče sicer razume izpostavljene okoliščine, ki bodo v storilčevo življenje vnesle določene neprijetnosti, vendar pa na tem mestu pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče v primeru, ko s strani upravljalca EKT evidenc, v konkretnem primeru s strani MP RS prejme obvestilo o doseženih KT za posameznega storilca, nima možnosti tehtanja, ali naj se posameznemu storilcu izreče ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS ali ne, temveč je to dolžno storiti ob predpostavki, da iz pravnomočnih in izvršljivih odločb, ki so uradno preverljive in ki jih je prvo sodišče pregledalo in natančno navedlo tudi v izpodbijanem sklepu, jasno in z gotovostjo izhaja, da je posamezni storilec v obdobju, ki je krajše od dveh let dosegel 18 KT. Okoliščine, ki so osebnega značaja, pa za presojo o tem, ali se konkretnemu storilcu izreče tovrstni ukrep ali ne, pa v takih postopkih niso upoštevne.

8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s členom 159 ZP-1 pazi pritožbeno sodišče uradoma, je bilo potrebno storilčevo pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep (tretji odstavek člena 163 ZP-1).

9. Storilec ni uspel s pritožbo, zato bo v skladu z določbo prvega odstavka člena 147 ZP-1 moral plačati strošek pritožbenega postopka - sodno takso v višini 20,00 EUR, ta pa je odmerjena po tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1), k plačilu le-te pa bo storilec pozvan s strani sodišča, pred katerim je tekel postopek.

1 Primerjaj sklepe Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. EPVDp 284/2011, VSC opr. št. 4/2022 z dne 9. 2. 2022 in VS RS, opr. št. IV Ips 36/2011. 2 Glej določbo tretjega odstavka člena 50 ZVoz-1.