Jedro

Dolžnik ni predložil seznama svojega premoženja in ni prišel na narok zaradi zaslišanja o premoženju, zato je bila izrečena denarna kazen v znesku 100.000,00 SIT. Odločitev o kazni je skladna z okoliščinami zadeve, predvsem s težo kršitve oziroma neupoštevanja odločitev sodišča, zaradi česar je ovirano opravljanje izvršbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

V tej izvršilni zadevi je prvostopno sodišče z odredbo z dne 25.8.1999 dolžniku naložilo, da mora v 15 dneh predložiti seznam svojega premoženja. Dolžnik tega ni storil, zato je sodišče razpisalo narok, da bi dolžnika zaslišalo o njegovem premoženju, vendar dolžnik na narok ni prišel. Prvostopno sodišče ga je nato z izpodbijanim sklepom z dne 20.6.2000 kaznovalo z denarno kaznijo 100.000,00 SIT. Proti zadnjemu sklepu se pritožuje dolžnik, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je bil lastnik firme M... d.o.o. v M..., ki je šla v stečaj zaradi neplačevanja obveznosti s strani hrvaških in slovenskih podjetij. Ostale so terjatve, ki jih ni mogel plačati, ker je svoje premoženje prodal, tako da danes nima nobenega premoženja. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče ravnalo v skladu z določbami 31. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), saj je dolžnika pozvalo, naj predloži seznam svojega premoženja in ko tega v zahtevanem roku ni storil, je razpisalo narok zaradi zaslišanja dolžnika o premoženju (4. odst. 31. člena ZIZ). Na narok dne 12.6.2000 dolžnik ni prišel, čeprav je bil pravilno vabljen in tudi opozorjen na možnost denarne kazni. Zaradi odsotnosti na naroku je prvostopno sodišče v skladu s 5. odst. 31. člena ZIZ in 33. členom ZIZ dolžnika kaznovalo z denarno kaznijo 100.000,00 SIT. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ta odločitev v procesnem in materialnopravnem smislu pravilna in skladna z okoliščinami te zadeve, predvsem s težo kršitve oziroma neupoštevanja odredb in drugih odločitev sodišča, zaradi česar je ovirano opravljanje izvršbe. V zvezi s pritožbenimi trditvami, da dolžnik nima nobenega premoženja, pa je treba poudariti, da niso podprte z nobenim dokazom, tako da jih ni mogoče upoštevati. Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da je pritožba neutemeljena, kar narekuje njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa (2. točka 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).