Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vloga stranke, da naj se glavna obravnava preloži zaradi odsotnosti direktorja ne more predstavljati upravičenega razloga za preložitev glavne obravnave. Narok se vseeno opravi, če stranka ne pride na prvi narok za glavno obravnavo.
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi v 1. točki za glavnico v znesku 8.150,00 SIT in za zamudne obresti ter izvršilne stroške, v preostalem delu za zakonite zamudne obresti je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo ter naložilo toženi stranki, da povrne tožeči pravdne stroške. Zoper navedeno sodbo je tožena stranka vložila pritožbo v kateri med drugim navaja, da sodišče ni upoštevalo dopisa o tem, da je direktor odsoten in naj se določi drugi datum za glavno obravnavo ter obsežno navaja, da je o tem, kako je tožnik sam zakrivil zakasnitev plačila. Pritožba ni utemeljena. V konkretnem primeru gre za spor majhne vrednosti, v katerem je dopustno uveljavljati pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, (čl. 458 ZPP), ne pa tudi pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Prav slednji razlog pa v svoji obrazložitvi navaja pritožnik, čeprav izrecno pritožbenih razlogov ne navaja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je utemeljen tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo 500,00 SIT, ki se nanaša na čiščenje vozila. Na ugotovljeno dejansko stanje je tudi materialnopravna odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Glede zneska 8.150,00 SIT pa je tudi sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo tega zneska, ki mu izrecno in konkretno tožena stranka ni ugovarjala, ugovarjala pa je v pobot drugo svojo terjatev za katero je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno in pravilno ugotovilo, da pritožnik ni navedel dejstev in predlagal dokazov za svoje trditve o pobotu vtoževane terjatve s svojo nasprotno terjatvijo. Tudi sedaj v pritožbi tožeča stranka obsežno razlaga zakaj meni, da ni dolžna plačati vtoževanega zneska, ki predstavlja stroške v zvezi s potnim listom. Pritožbene trditve predstavljajo izpodbijanje dejanskega stanja, to pa kot že rečeno ni dopustno. Določene trditve glede "pravnega poslovanja" pa so tudi nove trditve, kar tudi v pritožbenem postopku glede na določilo ZPP ni dovoljeno. Pritožnik pa uveljavlja tudi dovoljeni pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker sodišče ni upoštevalo njegovega opravičila glede odsotnosti direktorja in je opravilo obravnavo v odsotnosti tožene stranke. Sodišče je ravnalo pravilno, ko ni preložilo glavne obravnave. Le vloga stranke, da naj se preloži glavna obravnava zaradi odsotnosti direktorja ne more predstavljati upravičenega razloga za preložitev glavne obravnave. Za to trditev ni predložila prav nobenega dokaza, poleg tega pa tudi ne bi bilo utemeljeno tako opravičilo, ker bi si za primer odsotnosti stranka lahko našla pooblaščenca. Direktor pa bi lahko pooblastil tudi katerega od delavcev v podjetju ali pa odvetnika. Tako sodišče ni kršilo določb pravdnega postopka, saj je ravnalo v skladu z 282. čl. ZPP, po katerem se narok opravi, če stranka ne pride na prvi narok za glavno obravnavo. Ker niso podani pritožbeni razlogi iz katerih se je mogoče pritožiti v sporu majhne vrednosti, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje po 353. členu ZPP.