Jedro

Če je uresničitev pogoja odvisna tudi od upravnopravnih predpisov in je sodišče v postopku pribavilo sporočila oz. dopise upravnih organov, ki so za izdajo le-teh pristojni, je dejansko stanje glede možnosti uresničitve pogoja popolno ugotovljeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo tožbenemu zahtevku ugodilo ter toženim strankam kot dedičem pokojnega J. V. naložilo, da so dolžni izročiti oziroma podariti in prepustiti v takojšno last, posest in uživanje v naravi znani severovzhodni del parc. št. 106/3 k.o. Č., v izmeri približno 6 do 7 arov, ki obsega prostor ob meji s parc. št. 105/1 in 105/2 k.o. Č., v približni širini 15 m in dolžini 40 m do meje, ko ta zavije približno pravokotno in je južna meja parc. št. 105/2 k.o. Č. do stičišča s parc. št. 106/1 k.o. Č. na jugu, na severu pa do v naravi vidne dovozne poti, ki poteka po parc. št. 106/2 k.o. Č., kar je tožena stranka dolžna priznati in v korist F. V. izstaviti ustrezno listino, s katero bo to ugotovitev priznala in dovolila na stroške F. V. geometrijsko odmero navedenega zemljišča, označbo le-tega z novo parcelno številko, zanjo otvoritev novega zemljiškoknjižnega vložka in s katero bo dovoljena vknjižba lastninske pravice v korist F. V., pri čemer bo F. V. trpel morebitni prometni davek oziroma davek na darilo, v 15 dneh, sicer bo to listino nadomestila ta pravnomočna sodba, pod izvršbo. Obenem je sodišče toženo stranko obsodilo na plačilo 133.074,00 SIT pravdnih stroškov v 15 dneh pod izvršbo.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj sodbo spremeni in zahtevek zavrne, podrejeno pa, naj sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odočanje. Pritožnik sodišču očita, da se ni držalo napotkov pritožbenega sodišča iz prejšnje odločbe. Pritožnik meni, da sporni del parcele ni zazidljiv, glede česar naj izpodbijana sodba tudi ne bi imela razlogov, marveč naj bi se sklicevala le na delne listinske dokaze. Pritožnik nadalje piše, da "ni mogoče slediti navedbam sodišča, da gre za predmetni del nepremičnine tisti del, ki je pravzaprav predmet tožbenega zahtevka, predvsem pa ne na razloge sodbe, ko pravi, da sodišče zaključuje, da primerjava katastrskega načrta izseka plana podatkov, Zavod za prostorsko načrtovanje in razvoj ter lokacijske dokumentacije pokaže, da je sporni del zemljišča predviden za pozidavo". Nazadje pa pritožnik graja še odločitev sodišča, da je stranki priznalo stroške v višini 2.500,00 SIT za prihod na sodišče, kar naj bi znatno presegalo dejanske stroške.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. V odgovoru se s sodbo strinja, navaja, da je pravilna in nasprotuje pritožbenim navedbam, za katero meni, da je njen pretežni del nerazumljiv in sploh ni jasno, kaj želi pritožnik z njim povedati.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša tako z odločitvijo kot z razlogi prvega sodišča in jih na tem mestu povzema le toliko, kolikor je to potrebno zaradi odgovora na pritožbene navedbe, drugače pa se nanje sklicuje, da bi ne prišlo do nepotrebnega ponavljanja. Edino sporno vprašanje v tej pravdni zadevi, ki jo sodišče obravnava že 13 let, je, ali je na spornem delu parcele možno oziroma dovoljeno graditi.

Od tega je namreč odvisno, ali tožeča stranka svoj nedvoumen namen, da bi na spornem svetu gradila, lahko uresniči. Slednje predstavlja pogoj iz večstranskega kontrakta, ki je naslovljen kot darilna pogodba. Prvo sodišče je na podlagi dokaznega postopka prišlo do pritrdilnega odgovora. V sodbi je tudi jasno navedlo, da je parc. št. 106/3 k.o. Č. v severnem delu po spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Brežice predvidena za pozidavo.

Izpodbijana sodba se dalje sklicuje na dopis Upravne enote Brežice, da severni del sporne parcele leži v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev, kjer je lokacija stanovanjske hiše možna.

Slednje je oprto na 6. čl. Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih.

Navsezadnje pa se sodba sklicuje še na potrdilo, ki ga je izdal Zavod za prostorsko načrtovanje in razvoj Občine Brežice. Prvo sodišče je torej v svojih razlogih jasno navedlo, zakaj ugotavlja, da ni nikakršnih upravnopravnih zadržkov za gradnjo na spornem svetu. S tega vidika je neutemeljena pritožbena navedba, da se prvo sodišče sklicuje na delne listinske dokaze. Nasprotno: prvo sodišče je natančno navedlo, na podlagi katerih splošnih in posamičnih pravnih aktov je gradnja možna. Listinski dokazi, na katere se sodba opira, niso torej prav nič delni, marveč celostni. Pritožba je dalje neutemeljena, ko pravi, da se prvo sodišče ni držalo napotkov pritožbenega sodišča. Le-ti so bili namreč dani zato, da bi prvo sodišče dokončno ugotovilo, kakšen je status spornega zemljišča ter v zvezi s tem tudi podalo razloge. Kot je navedeno že zgoraj, je prvo sodišče vse to tudi storilo. Določen del pritožbe pa je, kot opozarja že tožeča stranka v odgovoru nanjo, nerazumljiv in dejansko ni jasno, kaj želi pritožnik z njim povedati (glej besedilo v navednicah uvoda te obrazložitve). Tako se je sodišče glede glavne stvari omejilo le še na preizkus, ki ga je potrebno opraviti po uradni dolžnosti (2. odstavek 250. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Ker prvo sodišče ni zagrešilo nobene izmed kršitev naštetih v tem določilu in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo, je bilo potrebno sodbo potrditi. Pritožnik pa graja tudi odmero stroškov, saj naj bi znesek 2.500,00 SIT presegal dejanske stroške. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem odgovarja, da na podlagi splošno znanih dejstev ne gre za vsoto, ki bi presegala nek običajni strošek te vrste.

Stroškov odgovora na pritožbo pritožbeno sodišče tožniku ni priznalo, saj za pravdo niso bili potrebni, ker ne navaja ničesar takšnega, kar bi lahko doprineslo k razrešitvi te zadeve.

Pritožba je iz navedenih razlogov v celoti neutemeljena, zato je pritožbeno sodišče po opravljenem uradnem preizkusu izpodbijano sodbo potrdilo.