Jedro

Ker je bila odločba geodetske uprave izdana kot izvedba s sodno poravnavo določenih medsebojnih obveznosti, tožnik v tem upravnem sporu ne more izpodbijati tega, kar je bilo s sodno poravnavo dogovorjeno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 24. 2. 2003, s katero je zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Območne geodetske uprave L., Geodetske pisarne C. z dne 17. 1. 2001. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ v zemljiškem katastru ugotovil in evidentiral v izreku pod točko 1 navedene spremembe katastrskih podatkov. Skupna površina se je zmanjšala za 98 m2, spremenila se je tudi vrsta rabe.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo in razlogi tožene stranke in sklicuje na določbe: 138. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP, drugega odstavka 26. člena ter na določbo 30. člena Zakona o zemljiškem katastru – ZZkat. 3. Tožnik v reviziji (prej pritožbi) navaja, da ni nikoli vložil zahteve za evidentiranje sodno določene meje. Od izvedenke M.B. je zahteval, da izvede mejo po katastrskem načrtu v naravi, kasneje pa se je izkazalo, da sta ga sodnik in izvedenka izigrala, nato pa še geodetski upravni organ. Podpisana poravnava ni pomenila, da se ne morejo prenesti podatki iz katastrskega načrta v naravo. Postopek je tekel brez upravičenega predlagatelja in proti njegovi volji. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

4. Odgovori na revizijo (prej pritožbo) niso bili vloženi.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1. 1. 2007, po določbah ZUS-1. Na podlagi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se od 1. 1. 2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za pravočasne in dovoljene revizije. Ker je pritožba zoper izpodbijano sodbo vložena pred 1. 1. 2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil tudi izveden preizkus revizije v obravnavani zadevi.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano (glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni pristojno presojati njegove pravilnosti), sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo.

9. Kot izhaja iz predloženih spisov, je tožnik kot predlagatelj v nepravdni zadevi pred Okrajnim sodiščem v C. dne 14. 9. 2000 sklenil s stranko A.A. sodno poravnavo. Kot to izhaja iz 3. točke poravnave, so stranke s podpisom le-te sklenile menjalno pogodbo. Podpisniki so se sporazumeli, da njihov podpis nadomešča vsa njihova soglasja, potrebna v vseh upravnih postopkih za izvedbo del iz te sodne poravnave (7. točka). Terenska skica izvedenke C.C. je sestavni del te sodne poravnave, ki se bo po uradni dolžnosti tudi zemljiškoknjižno izvedla po tem, ko bo na podlagi te sodne poravnave pristojna geodetska služba izdelala tudi parcelacijo in o tem izdala ustrezno odločbo (8. točka). Nepravdno sodišče je to poravnavo v skladu s tretjim odstavkom 138. člena ZNP dostavilo geodetskemu upravnemu organu, ki je na njeni podlagi izdal odločbo, katere zakonitost je predmet presoje v tem upravnem sporu. Po določbi drugega odstavka 26. člena ZZkat se namreč spremembe glede posestne meje parcele ugotovijo in izvedejo v zemljiško-katastrskem operatu, med drugim tudi po sklepu sodišča (v obravnavani zadevi na podlagi sklenjene sodne poravnave).

10. Odločba Območne geodetske uprave L., Geodetske pisarne C., z dne 17. 1. 2001 je bila torej izdana v obsegu sklenjene poravnave, saj so v izreku te odločbe tudi navedene iste parcelne številke zemljišča, ki so bile predmet sodne poravnave z dne 14. 9. 2000 (parc. št.: 10, 11, 12 in 14, vse k.o. ...). Izpodbijana prvostopenjska odločba, ki ugotavlja novo površino parcel, je bila izdana tudi v skladu z določbo 30. člena ZZkat, po kateri spremembe v oštevilčbi, površini, vrsti rabe in katastrskem razredu parcele ugotovi geodetski organ s svojo odločbo. V 162. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin – ZEN pa je določeno, da se geodetski postopki, ki so se začeli po določbah ZZkat in glede katerih je ob uveljavitvi tega zakona postopek v teku oziroma je vloženo pravno sredstvo, končajo po določbah ZZkat. Zato so bile v obravnavani zadevi pravilno uporabljene citirane določbe ZZkat. 11. Tožnik s svojimi ugovori po vsebini izpodbija sodno poravnavo z dne 14. 9. 2000. Ker je bila odločba geodetske uprave izdana kot izvedba s poravnavo določenih medsebojnih obveznosti, tožnik v tem upravnem sporu ne more izpodbijati tega, kar je bilo s poravnavo dogovorjeno. Sklenjena poravnava namreč zavezuje stranke, saj jo mora kot vsako pravnomočno odločbo sodne oblasti spoštovati vsaka fizična in pravna oseba v Republiki Sloveniji (2. člen Zakona o sodiščih). Zato revizijski ugovori niso utemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča. 12. Ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.