Jedro

Mladoletna hči pravdnih strank, rojena 5.10.1997, je bila pravnomočno dodeljena v vzgojo, varstvo in oskrbo materi - tožnici. Na podlagi takšne pravnomočne odločitve bo tožnica lahko dosegla prisilno izročitev otroka (226. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju).

Sodišči nižjih stopenj sta torej pravilno uporabili določbo 274. člena ZPP. Ker gre za pravnomočno razsojeno stvar, je bila tožba tožeče stranke na izročitev otroka utemeljeno zavržena.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožeče stranke, s katero je ta od toženca zahtevala, da ji je dolžan izročiti mladoletno hčerko M. Z., rojeno 5.10.1997. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti sklepu sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev odločitev sodišč nižjih stopenj ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pravnomočna razvezna sodba, s katero je bilo odločeno, da se mladoletna hčerka pravdnih strank dodeli v varstvo, vzgojo in oskrbo materi - tožnici, ni izvršilni naslov, saj se z njo tožencu ne nalaga izročitev otroka tožnici. Zato ni mogoče trditi, da gre za razsojeno stvar.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1999).

Revizija ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo na podlagi določbe 274. člena ZPP z obrazložitvijo, da je o stvari že izdana pravnomočna sodba. Sklicevalo se je na pravnomočno sodbo opr. št. P 10/99 z dne 17.6.1999, s katero je bila zakonska zveza med pravdnima strankama razvezana, otrok pravdnih strank, katerega izročitev tožeča stranka zahteva s tožbo, pa je bil tožnici dodeljen v vzgojo, varstvo in oskrbo. Zato bi tožnica lahko dosegla izročitev otroka na podlagi omenjene sodbe kot izvršilnega naslova. Sodišče druge stopnje je tako pravno razlago sprejelo. Z njo se strinja tudi revizijsko sodišče. Mladoletna hči pravdnih strank, rojena 5.10.1997, je bila pravnomočno dodeljena v vzgojo, varstvo in oskrbo materi - tožnici. Na podlagi takšne pravnomočne odločitve bo tožnica lahko dosegla prisilno izročitev otroka (226. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju).

Sodišči nižjih stopenj sta torej pravilno uporabili določbo 274. člena ZPP. Ker gre za pravnomočno razsojeno stvar, je bila tožba tožeče stranke utemeljeno zavržena.

Odločitvi, sprejeti v izpodbijanem sklepu, tako ni mogoče očitati niti v reviziji zatrjevanih napak, niti nepravilnosti v obsegu pravne presoje, na kar mora po določbi 371. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti. Zavrnitev revizije temelji na določbi 378. člena v zvezi s prvim odstavkom 384. člena ZPP.