Jedro

24. člen ZBPP, na katerega je toženka oprla svojo odločitev, ne določa, da bi se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči upoštevalo ali gre za enostavno zadevo ali ne. Zato odločitev toženke o zavrnitev Prošnje po ugotovitvi, da naj bi šlo za "enostavno pisanje", sklicujoča na podlagi 24. člena ZBPP, ki tega razloga ne določa, ni pravilna.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 1162/2023 z dne 22. 11. 2023 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

_O izpodbijani odločbi_

1. Toženka je na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnila tožnikovo dne 15. 11. 2023 prejeto prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist po sodbi Okrajnega sodišča v Črnomlju II K 50815/2020 (v nadaljevanju: Prošnja).

2. Toženka je po povzemanju tretjega odstavka 11. člena ZBPP in 24. člena ZBPP ugotovila, da je bil tožnik s sodbo Okrajnega sodišča v Črnomlju II K 50815/2020 obsojen na sedem mesecev zapora. Toženka je ocenila, da gre pri predlogu za nadomestitev kazni z delom v splošno korist za enostavno pisanje, za katerega po oceni toženke ni potrebna pravna pomoč odvetnika, zato je Prošnjo zavrnila. Toženka je še navedla, da lahko sodišče pod določenimi pogoji nadomesti kazen zapora do dveh let ali izrečeno denarno kazen z izvrševanjem dela splošno korist, ki ga pripravi, vodi in nadzoruje Uprava za probacijo; da bo o predlogu, če ga bo tožnik vložil, odločilo sodišče v sodbi (če še ni bila izdana) oziroma s sklepom po pravnomočnosti sodbe. Toženka je še naštela, kaj naj tožnik v predlogu navede1, in da bo sodišče o vlogi odločalo brez nepotrebnega odlašanja, odločanje pa bo temeljilo na poglobljenem, analitičnem in celovitem preverjanju in oceni vseh okoliščin, ki so bile odločilne pri izbiri in odmeri kazni.

_Povzetek tožnikovih navedb_

3. Tožnik izpodbija odločbo iz vseh razlogov 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne v ponoven postopek ter priglaša stroške postopka.

4. Tožnik navaja, da sta s partnerico pooblaščenko prosila za ureditev nadomestitve izvrševanja kazni zapora z delom v splošno korist. Od nastopa prestajanja kazni zapora so se namreč razmere v družini poslabšale in partnerica sama za hčerki (roj. 2009 in 2017) ni zmožna skrbeti, ker sta se ji začeli upirati. Tožnik je star 38 let in sposoben za delo. Z delom bi si pridobil izkušnje, ki bi mu koristile pri nadaljnjih zaposlitvenih možnostih, saj je že dlje časa brezposeln. Formalni pogoji za delo v splošno korist so izpolnjeni, saj je bil obsojen na manj kot dve leti zapora (osmi odstavek 86. člen KZ-1). Partnerka je prav tako brezposelna in ne zmore plačati pooblaščenki sestave vloge, brez ustreznega znanja pa je tudi sama ne zmore sestaviti.

5. Tožnik poudarja, da je v Prošnji navedel konkretne razloge, zakaj potrebuje brezplačno pravno pomoč in zakaj bi bila vložitev predloga za nadomestitev izvršitve kazni zapora vsebinsko upravičena. Poudarja, da ZBPP ne vsebuje pravila, da za "enostavno pisanje", ne bi bilo mogoče pridobiti BPP niti tega pojma ne definira. Tožnikov predlog namreč ni nerazumen, kar je edini pravni standard iz 24. člena ZBPP. Poleg tega po oceni tožnika toženka v zavrnilni odločbi ne sme dajati napotkov, kako naj prosilec vloži vlogo. Tožnik ima dokončanih le 6 ali 7 razredov osnovne šole zato njegova pismenost ni takšna, da bi lahko argumentirano prepričeval sodišče o tem, da mu kazen zapora nadomesti z delom v splošno korist, niti nima na prestajanju kazni v ZPKZ Ljubljana pogojev za pisanje vlog. Ne ve, kaj pomeni opravilna številka in kam mora pisanje poslati.

6. Toženka je tožniku odvzela pravico do sodnega varstva in pravico do odvetnika, kar je v nasprotju z ZBPP ter ga postavila v neenak položaj v primerjavi s tistimi, ki so "enostavna pisanja" sposobni sestaviti sami. Gre za osebe, ki so že tako odrinjene na socialni rob brez osnovnih dobrin (barake brez vode in elektrike, stigmatizacija), kar je v nasprotju z namenom instituta brezplačne pravne pomoči. _Povzetek navedb toženke_

7. Toženka predlaga zavrnitev tožbe. Navaja, da je tožnikova pooblaščenka 29. 11. 2023 vložila predlog za izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist. Izpostavila je, da je dolžna skrbeti za zakonito porabo proračunskih sredstev in da je na vsak način želela razbremeniti Republiko Slovenijo stroškov, ki jih ima s prosilcem v zaporu z odobritvijo sporne prošnje za brezplačno pravno pomoč. V preteklosti je namreč tožnik to možnost že izkoristil in sicer v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Črnomlju I K 349/2010, v trajanju 240 ur. Toženka je po pregledu evidenc na Okrajnem sodišču v Črnomlju ugotovila, da je tožnik v preteklosti že sam vložil predlog za izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist, ki jo je toženka priložila odgovoru na tožbo. Ne držijo tožbene navedbe, da tožnik predloga ni zmožen sestaviti in vložiti. Toženka je sledila pravnemu poduku, ki sledi glede nezmožnosti prestajanja zapora, naštela sestavine vloge, ki jih tožnik očitno pozna.

8. Toženka vztraja, da tožnik za vložitev predloga ne potrebuje brezplačne pravne pomoči, ker je tovrstno vlogo v preteklosti že vložil, zato je Prošnjo, kot trdi, utemeljeno zavrnila na podlagi 24. člena ZBPP, ker so bili razlogi za zavrnitev jasni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.

_**K I. točki izreka**_

9. Sodišče je na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in upravnih spisov, ki se nanašajo na zadevo, očitno, da je tožbi treba ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti, v postopku pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

Tožba je utemeljena.

10. Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). ZBPP je bil sprejet z namenom uresničevanja ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), ki določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, in zaradi varovanja 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, po kateri ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali v kakršnihkoli kazenskih obsodbah zoper njega odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče.2 ZBPP v prvem odstavku 7. člena določa, da se BPP po tem zakonu lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

11. Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja) in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (druga alineja) (prvi odstavek 24. člena ZBPP). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

12. Utemeljeno tožnik opozori, da 24. člen ZBPP ne daje podlage za sprejeto odločitev toženke, ki je Prošnjo zavrnila zato, ker naj bi tožnik pravno pomoč potreboval za sestavo po oceni toženke "enostavnega pisanja", ki ga je, po oceni toženke, tožnik sposoben sestaviti sam. Kot jasno izhaja iz 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: (i) zadeva ni očitno nerazumna in (ii) da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. 24. člen ZBPP, na katerega je toženka oprla svojo odločitev, torej ne določa, da bi se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči upoštevalo ali gre za enostavno zadevo ali ne. Zato odločitev toženke o zavrnitev Prošnje po ugotovitvi, da naj bi šlo za "enostavno pisanje", sklicujoča na podlagi 24. člena ZBPP, ki tega razloga ne določa, ni pravilna.

13. Sodišče je po ugotovitvi, da je toženka napačno uporabila materialno pravo, na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

_**K II. točki izreka**_

14. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, je skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 tožnik upravičen do pavšalnega zneska povračila stroškov po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Na tej podlagi je sodišče, ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave in je tožnika kot pooblaščenka zastopala odvetnica, ki je zavezanka za DDV, tožniku priznalo pavšalni znesek stroškov v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povečan za 22 % DDV, skupaj torej 347,70 EUR. Ta znesek zajema vse stroške pravnega zastopanja v upravnem sporu na prvi stopnji, tudi materialne. Tožniku ga mora povrniti toženka v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje do plačila tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

1 Naslov organa, ki je izrekel sodbo, opravilno številko, datum sodbe ter dolžino kazni, svoj ime in priimek ter kratek opis sedanjih življenjskih razmer ter prihodkov (brezposelnost, socialna pomoč mladoletni otroci), kraj in datum vloge ter svoj podpis. 2 Tako sklepa Ustavnega sodišča RS, Up 40/97 z dne 7. 3. 1997 in Up 103/97 z dne 26. 2. 1998.