Jedro

Tudi po presoji pritožbenega sodišča pritožnikova vloga ni bila sposobna za obravnavo v upravnem sporu, saj ni vsebovala podatkov, ki jih je treba v skladu s 30. členom ZUS-1 navesti v tožbi, niti kakšnih drugih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče oceniti, za kakšno vlogo gre. Sodišče prve stopnje je zato pravilno postopalo po 108. členu ZPP (v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3; Uradni list RS, št. 73/07) v zvezi s 1. odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) zavrglo pritožnikovo vlogo z dne 28.7.2008, naslovljeno kot „prošnja – kot pritožba“, v kateri je navedel, da ne more poravnati dolga Ministrstvu za finance RS zaradi težkih socialnih razmer v svoji družini, ki jih je obširno opisal. Vlogi je priložil odločbo Ministrstva za finance RS z dne 30.6.2008 (s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper sklep prvostopenjskega davčnega organa, s katerim je ta kot prepozno zavrgel pritožbo zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o pritožnikovi vlogi za odpis davčnega dolga), potrdilo o višini dohodka iz kmetijske dejavnosti z dne 23.7.2008 ter fotokopijo zdravniškega izvida z dne 3.8.2000. V dopisu z dne 30.7.2008 (vročen 6.8.2008) je sodišče prve stopnje pritožniku pojasnilo, da iz njegove vloge ni razvidno, ali je mišljena kot tožba v upravnem sporu in ga zato pozvalo, da jo v roku 8 dni dopolni, ter ga opozorilo, da bo v nasprotnem primeru njegovo vlogo zavrglo. Ker pritožnik ni ravnal v skladu s pozivom, niti ni vloge z ničemer dopolnil do izdaje izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje vlogo zavrglo.

V laični pritožbi zoper izpodbijani sklep pritožnik navaja, da jo vlaga za odpis dolga, prosi za sodno varstvo dolga in za vlogo, ki jo piše, ter za pomilostitev, ker živi v zelo hudi socialni ogroženosti, katero podrobneje opiše. Med drugim navaja, da so policisti zasegli avtomobil, last A.A., s katerim je moral nujno peljati mamo v zdravstveni dom, saj je bil rešilni prevoz zadržan. Prosi „če bi naredili na obroke“, ker celotno ne more plačati dostave avtomobila. Meni, da ga bo sodišče razumelo in pomilostilo ter znižalo parkirnino ali dostavo avtomobila. Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča pritožnikov vloga z dne 28.7.2008 ni bila sposobna za obravnavo v upravnem sporu, saj ni vsebovala podatkov, ki jih je treba v skladu s 30. členom ZUS-1 navesti v tožbi (med drugim je treba navesti upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, razložiti, zakaj se toži, ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi), niti kakšnih drugih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče oceniti, za kakšno vlogo gre. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je v skladu s 108. členom ZPP-UPB3 v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožniku poslalo dopis, v katerem mu je pojasnilo, v čem je pomanjkljivosti njegove vloge in kako naj jih odpravi. Ker pritožnik ni upošteval poziva in vloge ni popravil, je bilo pravilno tudi nadaljnje ravnanje sodišča prve stopnje, ko je vlogo zavrglo.

Kdor zahteva sodno varstvo, mora postopati v skladu s postopki, ki so za to določeni (v obravnavanem primeru v ZPP-UPP3 in ZUS-1), saj bi v nasprotnem primeru sodišča kršila načeli zakonitosti in enakega varstva pravic. Enako pomembno je tudi, da je posameznikom zagotovljeno učinkovito vlaganje pravnih sredstev, kar se v konkretnih postopkih zagotavlja predvsem preko načela pomoči prava neuki stranki (12. člen ZPP-UPB3 v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1), zunaj konkretnih postopkov, pa z raznimi drugimi sredstvi (npr. dodelitvijo brezplačne pravne pomoči). Po presoji pritožbenega sodišča je bil poziv sodišča prve stopnje sestavljen na način, ki upošteva načelo pomoči prava neuki stranki, saj je bilo v njem celovito pojasnjeno, kaj mora stranka storiti, da bi se njena vloga lahko obravnavala, in to na povsem jasen in razumljiv način, tako da bi ga lahko in morala razumeti tudi laična stranka.

Pritožbene navedbe, kolikor so razumljive, ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča, saj z njimi pritožnik niti neposredno niti posredno ne oporeka razlogom, ki jih je za svojo odločitev navedlo sodišče prve stopnje. Kolikor zahteva odločitev o odpisu ali obročnemu odplačevanju davčnega dolga, pa mu je treba pojasniti, da pritožbeno sodišče ni pristojno za odločanje o takšnih predlogih, temveč je njegova zakonska vloga presoja zakonitosti in pravilnosti odločb sodišča prve stopnje, v okviru razlogov, zaradi katerih se odločitev sodišča prve stopnje lahko izpodbija, pri čemer na določene kršitve pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP-UPB3 v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo.