Jedro

Poslovna sposobnost stečajnega dolžnika je v postopku osebnega stečaja omejena, zato ga zastopa stečajni upravitelj, vendar ne gre prezreti, da se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika z začetkom stečajnega postopka omeji tako, da ne more razpolagati s premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP). Pri razpolaganju s tem premoženjem postane upravitelj zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika (smiselno drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP). S preostalim premoženjem, seveda pa tudi z vsemi drugimi pravicami, dolžnik lahko samostojno razpolaga.

Napačno je stališče tožene stranke, da lahko tožečo stranko kot prava vešča oseba zastopa stečajni upravitelj, v posledici česar prosilka ne potrebuje odvetnika. Prosilka ima namreč pravico do ustreznega strokovnega zastopanja po odvetniku tudi kot fizična oseba.

Izrek

Tožbi se ugodi. Izpodbijana odločba Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 730/2020 z dne 22. 7. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka, v okviru odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči, katero je tožnica želela za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sklep II P 38/2020 Okrožnega sodišča v Mariboru v zvezi s sklepom Višjega sodišča I Cp 299/2020. 2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je Organ za brezplačno pravno pomoč (Organ za BPP) zavrnil dodelitev BPP iz razloga, ker prosilka nima izgleda za uspeh brez soglasja upravitelja, saj stečajni upravitelj ni podal niti soglasja za tožbo v zadevi II P 38/2020, zaradi česar je bila predmetna tožba zavržena. Iz nadaljevanja obrazložitve izhaja, da se prosilka nahaja v postopku osebnega stečaja St ..., in da ima iz tega razloga omejeno poslovno sposobnost, saj je stečajni upravitelj zakoniti zastopnik dolžnika, zaradi česar mora stečajna dolžnica tudi predlog za dopustitev revizije vložiti po stečajnem upravitelju, ki ga po mnenju tožene stranke ne bo dal, glede na to, da že soglasja za vložitev tožbe ni podal. 3. Iz nadaljevanja obrazložitve izpodbijane odločbe še izhaja, da ima po mnenju tožene stranke stečajni upravitelj dovoljenje in opravljen izpit, katerega del vključuje tudi strokovno znanje s področja prava, zaradi česar je stečajni upravitelj prava vešča stranka in je sposobna za vlaganje tožb, kot tudi za zastopanje stečajnega dolžnika v pravdnih postopkih.

4. V sled vsega navedenega je Organ za BPP vlogo prosilke ocenil kot nerazumno, saj prosilko lahko zastopa stečajni upravitelj in je v posledici prošnjo za dodelitev BPP zavrnil. 5. Tožnica vlaga tožbo v tem upravnem sporu, v kateri izpodbija odločbo tožene stranke zaradi nepravilne uporabe materialnega predpisa, saj meni, da je tožena stranka napačno presodila, da za vložitev oziroma za podajo predloga za dopustitev revizije potrebuje dovoljenje stečajnega upravitelja. Navaja, da potrebuje odvetniško pomoč, saj je od Vrhovnega sodišča RS mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju. Tožnica pritrjuje, da je bil zoper njo 22. 8. 2017 pod št. St ... uveden stečajni postopek, vendar dodaja, da je bil dne 15. 3. 2018 s strani Okrožnega sodišča v Mariboru izdan sklep o odpustu obveznosti. Sama je v zadevi II P 38/2020 dne 29. 1. 2020 vložila tožbo, ki pa je bila zavržena, ker stečajni upravitelj tožbe ni odobril. Tožnica meni, da gre v tem primeru za napačno uporabo materialnega prava, saj je Okrožno sodišče v Mariboru dne 14. 9. 2017 izdalo oklic o začetku postopka odpusta obveznosti, to obdobje pa je poteklo dne 14. 3. 2018. V pojasnilu navaja, da na podlagi tega sklepa nastanejo pravni učinki odpusta obveznosti, kar pomeni, da ni zakonske podlage za pridobitev soglasja stečajnega upravitelja. Po njenem mnenju namreč po odpustu obveznosti stečajni upravitelj le še vodi končanje postopkov osebnega stečaja, kar pa nima posledic za stečajnega dolžnika, saj se je z odpustom obveznosti, obveznost stečajnega dolžnika zaključila in zato ni zakonske podlage za pridobitev soglasja za vložitev tožbe, še posebej, če je ta povezana s škodnim dogodkom.

6. Tožnica pojasnjuje, da na podlagi pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti, nastanejo pravni učinki odpusta in prenehajo vse pravice, ki jih ima stečajni upravitelj, pri čemer gre v njeni tožbi (ki je bila zavržena) za pridobitev premoženja, saj izvira iz škodnega dogodka z dne 13. 9. 2017. Tožnica navaja, da 386. člen Zakona o finančnem poslovanju, o postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) določa omejitev sposobnosti stečajnega dolžnika, ko stečajni upravitelj postane zakoniti zastopnik, vendar pa v omejitve poslovne sposobnosti ne sodijo vložitve tožb za plačilo odškodnine in premoženjsko škodo, za katero bi bilo potrebno soglasje stečajnega upravitelja. Tožnica nadalje pojasnjuje, da v stečajno maso sodi premoženje stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka, pri čemer je bil stečajni postopek nad njo uveden dne 22. 8. 2017, škodni dogodek v zvezi s katerim pa je vložila tožbo, pa se je pripetil dne 13. 9. 2017 in ima posledice še danes. V nadaljevanju še pojasnjuje, da 389. člen ZFPPIPP ne določa, da v stečajno maso poleg premoženja, ugotovljenega na dan uvedbe stečajnega postopka, sodi tudi premoženje, ki bi ga tožeča stranka pridobila na osnovi tožbe zaradi plačila odškodnine zaradi nepremoženjske in premoženjske škode (ki je nastala po začetku stečaja), zaradi česar je njen tožbeni zahtevek potrebno obravnavati po drugem odstavku 410. člena ZFPPIPP. Meni, da sodišče prve in druge stopnje nista pojasnili iz kakšnih razlogov je stečajni upravitelj zavrnil soglasje, prav tako pa meni, da soglasje ni potrebno za vložitev tožbe in je vložitev tožbe bila utemeljena, saj bi tudi kolikor bi s tožbo uspela, stečajno maso oplemenitila. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odobri brezplačno pravno pomoč.

7. Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču predložila predmetni upravni spis.

8. Tožba je utemeljena.

9. Med strankama ni sporno, da je tožnica v postopku osebnega stečaja, ki je bil začet 22. 8. 2017 in tudi ne, da je tožnica po uvedbi stečaja utrpela škodni dogodek zaradi katerega je v letu 2020 vložila tožbo, kakor tudi ne, da je bil dne 14. 9. 2017 s strani Okrožnega sodišča v Mariboru izdan oklic o začetku postopka odpusta obveznosti.

10. Med strankama pa je sporno ali tožnica v postopku II P 38/2020 potrebuje in je upravičena do brezplačne pravne pomoči in v posledici do pravnega zastopanja s strani odvetnika v morebitnem revizijskem postopku.

11. V obravnavani zadevi je tako predmet presoje odločitev tožene stranke, s katero je zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev BPP za zastopanje v pravdni zadevi II P 38/2020 v zvezi z I Cp 299/2020, in sicer za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije in morebitne revizije zoper navedena sklepa, saj tožeča stranka meni, da za dodelitev BPP in vložitev predloga za sestavo in vložitev revizije ne potrebuje soglasja stečajnega upravitelja, medtem ko tožena stranka meni, da takšno soglasje potrebuje.

12. Tožena stranka je odločitev o zavrnitvi prošnje tožnice za dodelitev BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije utemeljila tudi z obrazložitvijo, da je stečajni upravitelj prava vešča oseba in je zato sposoben za vlaganje tožb, kakor tudi za zastopanje stečajnega dolžnika v pravdnih postopkih, zaradi česar meni, da bi v konkretni zadevi bilo prosilki nerazumno dodeljevati brezplačno pravno pomoč, saj jo lahko zastopa stečajni upravitelj, prav tako pa meni, da glede na to, da stečajni upravitelj ni soglašal z vložitvijo tožbe, zoper zgoraj navedena sklepa, prosilka niti nima izgleda za uspeh za vložitev predloga za dopustitev revizije brez soglasja upravitelja.

13. 386. člen ZFPPIPP določa omejitve poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika, iz katerega izhaja, da se z začetkom postopka osebnega stečaja poslovno sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da: 1) ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, 2) brez soglasja sodišča ne more najeti kredita ali posojila ali dati poroštva, odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa, se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.

14. Na podlagi 224. člena ZFPPIPP je stečajna masa premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upniku (prvi odstavek). V stečajno maso spadajo premoženje stečajnega dolžnika ob začetku tega postopka, vse premoženje doseženo z unovčenjem stečajne mase, upravljanjem stečajne mase in izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika ter premoženje, doseženo v nadaljevanju poslovanja, če stečajni dolžnik v skladu s tem zakonom nadaljuje poslovanje po začetku stečajnega postopka.

15. 409. člen ZFPPIPP določa pravne učinke odpusta obveznosti, in sicer da s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti upniku preneha pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, pri čemer po 410. členu ZFPPIPP pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso in razdelitev upnikom, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno in za uveljavitev zahtevkov na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika (prvi odstavek). Premoženje iz prvega odstavka 389. člena istega zakona, ki ga dolžnik pridobi po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, ne spada več v stečajno maso po postopku osebnega stečaja, v katerem je bil ta sklep izdan (drugi odstavek 410. člena ZFPPIPP).

16. Sodišče se strinja z navedbo tožene stranke iz izpodbijane odločbe, da je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja omejena, in da ga zastopa stečajni upravitelj, vendar ne gre prezreti, da se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika z začetkom stečajnega postopka omeji tako, da ne more razpolagati s premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP). Pri razpolaganju s tem premoženjem postane upravitelj zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika (smiselno drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP). S preostalim premoženjem, seveda pa tudi z vsemi drugimi pravicami, dolžnik lahko samostojno razpolaga.1 Ena najpomembnejših razlik med stečajem pravne osebe in osebnim stečajem (stečaj fizične osebe) je ta, da pravna oseba z zaključkom stečajnega postopka vedno preneha, fizična oseba pa nikoli. Za fizično osebo navedeno pomeni, da ostanejo vse njene pravice in obveznosti, torej tudi obveznosti in pravice iz naslova morebitne odškodninske tožbe. Fizični osebi je po začetku stečajnega postopka kot polnoletni osebi sicer delno omejena poslovna sposobnost, vendar lahko v teh mejah sama opravlja pravdna dejanja, zaradi česar je treba v primerih, ko je osebni stečajni dolžnik pravdna stranka (v pravdnem postopku, ki se začne po začetku stečajnega postopka), zato vedno ugotavljati ali premoženje, ki je predmet spora, spada v stečajno maso ali ne. Samo glede premoženja, ki spada v stečajno maso, je namreč upravitelj zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika, v drugih primerih pa ne.2

17. Pritrditi je pa tudi navedbam tožeče stranke, ki izhajajo iz 410. člena ZFPPIPP, da po odpustu obveznosti stečajni upravitelj vodi le še končanje postopka osebnega stečaja, kar pa nima več posledic za stečajnega dolžnika. Na podlagi pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti namreč nastanejo pravni učinki odpusta, zaradi česar mora tožena stranka ugotavljati ali gre za vložitev tožbe oziroma posledično revizije pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti ali po njem. V takšni posledici mora tožena stranka ugotavljati tudi ali je potrebno dovoljenje stečajnega upravitelja za vložitev tožbe oziroma posledično za predlog za sestavo in vložitev revizije. Upravitelj je namreč procesno sposoben zgolj v primerih, ki se tičejo postopanja v zvezi s stečajno maso, le-ta pa se oblikuje do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti po drugem odstavku 410. člena ZFPPIPP. Posledično pomeni, da pravnomočen sklep o odpustu obveznosti ne vpliva na omejitev poslovne sposobnosti prosilke za BPP, ki se sicer sprosti šele ob pravnomočno končanem stečajnem postopku.

18. Napačno je tudi stališče tožene stranke, da lahko tožečo stranko kot prava vešča oseba zastopa stečajni upravitelj, v posledici česar prosilka ne potrebuje odvetnika, in sicer iz razloga, ker stečajni upravitelj zgolj nadomešča polnopravno poslovno sposobnost stranke v stečajnem postopku in je le njen zakoniti zastopnik, ne pa tudi pooblaščenec v postopkih pred sodiščem še posebej, če gre (zaradi varovanja pravic stranke) za zastopanje, ki bi bilo potrebno po odvetniku ter sam nima zadostnega strokovnega znanja. Sodišče meni, da ima prosilka pravico do ustreznega strokovnega zastopanja z odvetnikom tudi kot fizična oseba iz vseh zgoraj navedenih razlogov, kot je v konkretnem primeru v zvezi z vložitvijo revizije zoper sklep sodišča. Navedeni sklep je namreč povezan z zavrženjem tožbe zaradi škode, ki bi jo naj utrpela stečajna dolžnica, s čimer v nobenem primeru stečajna masa ne bi bila oškodovana, zaradi česar v posledici vsega zgoraj navedenega takšne prošnje prosilke za dodelitev BPP tudi ni mogoče oceniti kot nerazumne in je tako odločitev tožene stranke tudi v tem delu napačna.

19. Sodišče na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da je izpodbijana odločba nezakonita in nepravilna. Tožena stranka bo morala ob ponovni presoji upravičenosti tožnice do BPP slediti zgoraj navedenim stališčem sodišča. Ob ponovni presoji upravičenosti tožnice do BPP bo moral Organ za BPP ugotavljati pogoje, ki se nanašajo na njen finančni položaj (subjektivni pogoj) iz 13. člena ZBPP. Ob ugotovitvi finančnega pogoja pa bo tožena stranka morala v nadalje presojati objektivni pogoj, torej zadevo, za katero tožnica prosi za BPP in upoštevati, da morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno.

20. Sodišče je tako, na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba upoštevati mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava, na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1, in ponovno odločiti o upravičenosti tožnice do BPP.

21. Sodišče je, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, v zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave, ki določa, da lahko odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno. V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da dejansko stanje med strankama ni sporno, sporna pa je le pravna presoja pravilnosti odločanja tožene stranke, saj gre za odločanje o pravnem vprašanju ali je v tem konkretnem primeru potrebno dovoljenje stečajnega upravitelja, kakor tudi ali ima prosilka zaradi zastopanja s strani stečajnega upravitelja pravico do zastopanja s strani pooblaščenca - odvetnika, pri tem pa glavne obravnave tudi ni predlagala nobena od strank postopka.

1 Vplivi stečajnega postopka na pravdni postopek Balažic, V., Odvetnik 59, marec 2013, stran 10. 2 Prav tam, stran 10.