10. 12. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Univerze v Ljubljani, Ljubljana, ki jo zastopata Nevenka Šorli in Tadej Kovačič, odvetnika v Ljubljani, na seji 10. decembra 2020

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 125. člena in 132. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 10/17) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII DoR 18/2018 z dne 7. 3. 2018 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija v izreku navedeni določbi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E). Navaja, da sta izpodbijani zakonski določbi neskladni in v tolikšni meri nerazumljivi, da začetka uporabe ZPP-E ni bilo mogoče jasno in nedvoumno določiti. Zatrjuje njuno neskladje z načelom jasnosti in pomenske določljivosti iz 2. člena Ustave.

2.Pobudnica hkrati s pobudo vlaga tudi ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča o zavrženju njenega predloga za dopustitev revizije. Zatrjuje kršitvi 22. in 23. člena Ustave. Nasprotuje razlagi Vrhovnega sodišča, da je treba, upoštevaje tretji odstavek 125. člena ZPP-E, v revizijskem postopku uporabiti prej veljavno zakonsko ureditev, po kateri je imela na podlagi 2. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04 in 10/04 – popr. – ZDSS-1) na voljo revizijo, in da zato ne izkazuje pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije. Razlaga Vrhovnega sodišča je po mnenju pritožnice arbitrarna. Z arbitrarno razlago, ki naj bi bila izrazito njej v škodo, pa naj bi ji bilo onemogočeno tudi sodno varstvo pred Vrhovnim sodiščem, čeprav naj bi šlo za nejasno ureditev. Ob tem opozarja, da iz prvega odstavka 23. člena Ustave izhaja, da v primeru, ko zakon določeno pravno sredstvo dopusti, niti zakonodajalec niti sodišče, ki ta zakon uporablja, ne smeta postavljati nesorazmernih formalnih ovir, ki onemogočajo meritoren preizkus tega pravnega sredstva.

3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez

Predsednik