Jedro

V obravnavanem primeru ni sporno, da so bile dolžniku obveznosti, ki so nastale do 2. 2. 2017, odpuščene s sklepom o odpustu obveznosti Okrožnega sodišča na Ptuju z dne 14. 5. 2020, sporno pa je, ali je upnica predlagala izvršbo za izterjavo terjatve, za katero ZFPPIPP v drugem odstavku 408. člena predpisuje, da na njo odpust obveznosti ne vpliva, kar je bilo povzeto tudi v 2. točko izreka prej navedenega sklepa o odpustu obveznosti. Upnica je namreč v pritožbi zatrjevala, da je predlagala izvršbo za izterjavo terjatve po 5. točki drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, torej za povrnitev škode, ki jo je dolžnik povzročil namerno.

Upnica je v pritožbi konkretizirala dejstva o pravni naravi terjatve in priložila listine, ki omogočajo presojo, ali je predlagala izvršbo za izterjavo terjatve iz naslova škode, ki jo je dolžnik namerno povzročil, kot je navajala v pritožbi, in na katero odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom nima vpliva. Ker sodišče prve stopnje glede na k predlogu priložene listine relevantnih dejstev v zvezi s pravno naravo terjatve, za izterjavo katere je bila predlagana izvršba, v izpodbijanem sklepu ni ugotavljalo, je za odločitev pomembno dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo. Svojo odločitev je oprlo na ugotovitev, da so bile dolžniku v postopku osebnega stečaja, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem na Ptuju, s sklepom St 371/2017 z dne 14. 5. 2020 odpuščene obveznosti, ki so nastale do 2. 2. 2017. Ker je upničina terjatev nastala pred tem datumom in ne gre za katero od terjatev iz drugega odstavka 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), je s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti prenehala upničina pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve do dolžnika (409. člen ZFPPIPP).

2. Zoper takšno odločitev pritožbo vlaga upnica iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se izpodbijani sklep razveljavi in dovoli predlagana izvršba, podredno pa, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Po njenem je sodišče zmotno ugotovilo, da ne gre za terjatev, za katero velja izjema iz 5. točke drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP. Izterjevana terjatev namreč predstavlja terjatev iz naslova povrnitve škode, povzročene namerno, in zato nanjo odpust obveznosti nima vpliva. Gre za regresno terjatev, nastalo na podlagi izplačila škode oškodovancem iz škodnega dogodka, ki ga je dne 6. 10. 2013 ob 19:28 uri z vozilom znamke Seat Cordoba naklepno povzročil dolžnik. Z navedenim vozilom je dolžnik naklepno trčil v B. B. in C. C., pri čemer sta ta utrpela telesne poškodbe. Dolžnik je bil za opisano škodno dejanje spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja hude in lahke telesne poškodbe (sodba Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. I K 62227/2013 z dne 4. 12. 2014). Oškodovancema je upnica na podlagi prejetih odškodninskih zahtevkov izplačala odškodnino v skupnem znesku 13.900,00 EUR in plačala stroške zastopanja v skupnem znesku 1.138,68 EUR. Ker je dolžnik škodo povzročil namenoma, je upnica kot zavarovalnica v skladu s 7. členom Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu pridobila pravico uveljavljati povračilo izplačanega zneska od dolžnika, skupaj z obrestmi in stroški. Dolžnik na pozive svoje obveznosti prostovoljno ni izpolnil, zato je začela s postopkom izvršbe in pridobila izvršilni naslov – pravnomočen sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 72821/2015 z dne 16. 6. 2015, ki je podlaga za predmetni predlog za izvršbo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, razen za tiste, za katere je drugače določeno v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP (prvi odstavek 408. člena ZFPPIPP).

5. V obravnavanem primeru ni sporno, da so bile dolžniku obveznosti, ki so nastale do 2. 2. 2017, odpuščene s sklepom o odpustu obveznosti Okrožnega sodišča na Ptuju z dne 14. 5. 2020, sporno pa je, ali je upnica predlagala izvršbo za izterjavo terjatve, za katero ZFPPIPP v drugem odstavku 408. člena predpisuje, da na njo odpust obveznosti ne vpliva, kar je bilo povzeto tudi v 2. točko izreka prej navedenega sklepa o odpustu obveznosti. Upnica je namreč v pritožbi zatrjevala, da je predlagala izvršbo za izterjavo terjatve po 5. točki drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, torej za povrnitev škode, ki jo je dolžnik povzročil namerno. Svoje navedbe je upnica podkrepila s priloženimi dokazi.

6. Na pritožbeni stopnji opravljen vpogled v listine spisa je pokazal, da je upnica predlagala izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, centralnega oddelka za verodostojno listino opr. št. VL 72821/2015 z dne 16. 6. 2015. V predlogu za izvršbo je v skladu s prvim odstavkom 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) navedla še dolžnika, dolžnikovo obveznost ter sredstvo izvršbe. Iz izvršilnega naslova, ki ga je upnica predlogu za izvršbo priložila, pravna narava izterjevane terjatve, kar je v primeru odpusta obveznosti ključno (drugi odstavek 408. člena ZFPPIPP), ni bila razvidna. Izvršilni naslov je bil namreč pridobljen v postopku izvršbe na podlagi verodostojnih listin, kjer je upnik kot podlago izvršbe navedel kontno kartico RG 1038543 AOP-2461/14 z dne 8. 6. 2015 in zamudne obresti RG 1038543 z dne 8. 6. 2015. Za kakšni terjatvi točno je šlo, iz navedenega ni bilo razvidno. Sodišče prve stopnje je kljub temu predlog za izvršbo vsebinsko obravnavalo in (brez podrobnejše opredelitve do pravne narave terjatve, glede katere je bila predlagana izvršba) zaključilo, da ne gre izterjavo terjatve, ki predstavlja izjemo po drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP, ter predlog za izvršbo zavrnilo.

7. Upnica je v pritožbi konkretizirala dejstva o pravni naravi terjatve in priložila listine, ki omogočajo presojo, ali je predlagala izvršbo za izterjavo terjatve iz naslova škode, ki jo je dolžnik namerno povzročil, kot je navajala v pritožbi, in na katero odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom nima vpliva. Ker sodišče prve stopnje glede na k predlogu priložene listine relevantnih dejstev v zvezi s pravno naravo terjatve, za izterjavo katere je bila predlagana izvršba, v izpodbijanem sklepu ni ugotavljalo, je za odločitev pomembno dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Ker o tem ne more prvič odločiti pritožbeno sodišče, ne da bi strankama odvzelo pravico do pravnega sredstva (prvi in drugi odstavek 9. člena ZIZ), je bilo treba pritožbi upnice ugoditi, sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V tem bo moralo sodišče prve stopnje o predlogu za izvršbo ponovno odločiti, in pri tem upoštevati tudi listine, ki jih je k pritožbi priložila upnica in v pritožbi podane navedbe upnice, svojo odločitev pa ustrezno obrazložiti skladno z določbami ZIZ in ZPP, tako da jo bo mogoče preizkusiti.