Jedro

Glede na to, da je sodišče prve stopnje s posplošenim in nedoločnim izrekom delno zavrnilo tožbeni zahtevek, se postavlja vprašanje, ali je takšna zavrnitev dovolj jasna in pregledna, da ne ustvarja protislovnosti z izpodbijano delno ugoditvijo zahtevku.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (pod III. in V. točko izreka) razveljavi in se zadeva v tem razveljavljenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo izdajo in izdelavo sodbe.

II.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Tožniki s tožbo zahtevajo, da sodišče na podlagi priposestvovanja (I) ugotovi, da na služeči nepremičnini zemljišču s parc. št. 2563/12, k.o. ..., in v breme njenega vsakokratnega lastnika obstaja stvarna služnost postavitve in uporabe podzemnega kanalizacijskega voda za potrebe odvajanja podzemnih voda oziroma podtalnice iz zbiralnika na parc. št. 2563/14 k.o. ..., do jaška na parc. št. 120/36, k.o. ..., ki poteka po celotni dolžini služeče nepremičnine od severa proti jugu po obstoječi trasi, kot je razvidna iz skice, ki je priloga sodbe, in sicer v korist gospodujoče nepremičnine parc. št. 2563/14, k.o. ..., oz. njenega vsakokratnega lastnika ter (II) da so tožene stranke dolžne dopustiti tožeči stranki zamenjavo ali popravilo kanalizacijskega voda iz predhodne točke, vse na stroške tožeče stranke.

2.Z uvodoma navedeno sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje (I) dovolilo spremembi tožbe z dne 6. 6. 2023 in 20. 10. 2023, (II) ustavilo postopek v delu, v katerem je tožnica zahtevek umaknila, (III/1) ugotovilo, da na služeči nepremičnini parc. št. 2563/12, k.o. ..., in v breme njenega vsakokratnega lastnika obstaja stvarna služnost uporabe podzemnega kanalizacijskega voda za potrebe odvajanja podzemnih voda oziroma podtalnice z nepremičnine parc. št. 2563/14 k.o. ..., do nepremičnine parc. št. 120/36, k.o. ..., ki poteka po celotni dolžini služeče nepremičnine od severa proti jugu po obstoječi trasi, kot je razvidno iz skice, ki je priloga sodbe, in sicer v korist gospodujoče nepremičnine parc. št. 2563/14, k.o. ..., oz. njenega vsakokratnega lastnika, (III/2) toženim strankam naložilo, da tožeči stranki dopustijo zamenjavo ali popravilo kanalizacijskega voda iz predhodne točke, vse na stroške tožeče stranke, (IV) zavrnilo, kar je tožeča stranka zahtevala več ali drugače ter (V) odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

3.Toženci s pravočasno pritožbo izpodbijajo sodbo pod III. in V. točko izreka. Uveljavljajo vse pritožbene razloge, torej bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlagajo razveljavitev z zavrnitvijo tožbenega zahtevka. Priglašajo pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

4.Tožnika sta odgovor na pritožbo vložila po pooblaščencu A. A., ki na poziv sodišča ni predložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Ker je v postopku pred višjim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP1), pritožbeno sodišče njune pritožbene replike ni upoštevalo (drugi odstavek 89. člena ZPP).

5.Pritožba je utemeljena.

6.Tožnika sta zahtevala ugotovitev obstoja stvarne služnosti postavitve in uporabe podzemnega kanalizacijskega voda za potrebe odvajanja podzemnih voda oziroma podtalnice iz zbiralnika na parc. št. 2563/14 do jaška na parc. št. 120/36. Prisojena jima je bila služnost uporabe podzemnega kanalizacijskega voda za potrebe odvajanja podzemnih voda oziroma podtalnice z nepremičnine parc. št. 2563/14 do nepremičnine parc. št. 120/36. Kar sta tožnika zahtevala "več ali drugače", je bilo zavrnjeno.

7.Glede na to, da je sodišče prve stopnje s posplošenim in nedoločnim izrekom delno zavrnilo tožbeni zahtevek, se postavlja vprašanje, ali je takšna zavrnitev dovolj jasna in pregledna, da ne ustvarja protislovnosti z izpodbijano delno ugoditvijo zahtevku.2 Z izpodbijano delno ugoditvijo zahtevku je sodišče prve stopnje ugotovilo stvarno služnost uporabe podzemnega kanalizacijskega voda za potrebe odvajanja podzemnih voda oziroma podtalnice z nepremičnine parc. št. 2563/14 do nepremičnine parc. št. 120/36. V utemeljitev delne zavrnitve tožbenega zahtevka je obrazložilo, da zahtevana priposestvovalna doba od zgraditve zbiralnika v letu 2001 do vložitve tožbe v letu 2020 še ni potekla ter da tožnika nimata pravice zahtevati postavitve novega kanalizacijskega voda. Ker na nepremičnini parc. št. 2563/14 stoji zbiralnik, na nepremičnini parc. št. 120/36 pa jašek, med katerima poteka sporni kanalizacijski vod, po katerem naj bi po ugotovitvah sodišča potekalo odvodnjavanje podzemnih vod oziroma podtalnice, obstoji možnost, da se ugodilni in zavrnilni del sodbe izključujeta. Vsebine izpodbijanega dela sodbe tako ni moč dognati, saj delna zavrnitev zahtevka v izreku sodbe ni določno opisana.

8.Dialog in polemika s tako pomanjkljivim izrekom nista mogoča. Ker preizkus sodbe ni mogoč, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero utemeljeno opozarjajo toženci, nanjo pa po uradni dolžnosti pazi tudi pritožbeno sodišče (drugi odstavek 350. člena ZPP).

9.Pritožbeno sodišče ugotovljene procesne kršitve ne more odpraviti samo, saj bi moralo opraviti novo sojenje in se nato prvo izreči, o katerem delu zahtevka je bilo odločeno z izpodbijanim delom sodbe, pri čemer je zavrnilni del sodbe pravnomočen, saj s pritožbo ni bil izpodbijan. Ker bi bile v takem primeru navedbe strank obravnavane in preizkušane zgolj na eni stopnji sojenja, bi bila pravica strank do pritožbe omejena. Ustavne pravice, kot je tudi pravica do pritožbe, se lahko omeji le, če za to obstaja ustavno opravičen razlog - korist varstva neke druge enako pomembne ustavne pravice - ta pogoj pa v tej zadevi ni izpolnjen (drugi odstavek 354. člena ZPP).

10.Pritožbi je bilo tako treba ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti v izpodbijanem delu ter zadevo v tem razveljavljenem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v novo izdajo in izdelavo sodbe (prvi odstavek 354. člena ZPP). Preostalih postopkovnih dejanj pred izdajo sodne odločbe ni bilo treba razveljaviti, saj se kršitev nanaša samo na sodbo, ne pa tudi na postopek pred njeno izdajo.

11.Posebni napotki prvostopnemu sodišču za novo sojenje niso potrebni, ker že iz gornje obrazložitve izhaja, da je treba ugotovljeno procesno kršitev po ugotovitvi, kateri del tožbenega zahtevka je bil pravnomočno zavrnjen, odpraviti z jasnim in razumljivim izrekom. Razlogi odločitve morajo vsebovati utemeljitev, o katerem delu tožbenega zahtevka je bilo pravnomočno odločeno. Ob obravnavanju tožbenega zahtevka naj sodišče prve stopnje ne spregleda presoje, ali lokacijska komponenta tožbenega zahtevka (od zbiralnika do jaška) implicira časovno komponento (od zgraditve zbiralnika), saj v takem primeru že sam tožbeni zahtevek daje okvir za čas, v katerem je potekalo zatrjevano priposestvovanje.

12.V kolikor bo sodišče prve stopnje ob ponovnem presojanju utemeljenosti tožbenega zahtevka ugotovilo, da brez odprtja obravnave ne more odločiti, lahko na podlagi 292. člena ZPP sklene, da se končana glavna obravnava znova začne.

13.Zaradi razveljavitve bo o stroških, nastalih v zvezi s tem pritožbenim postopkom, odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

2Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča III Ips 100/2001.