Jedro

Obstoj pooblastila, čeprav odvetnika sicer pooblašča za vložitev revizije, ne zadošča za ugotovitev, da je odvetnik v zadevi dejansko tudi opravljal kakšna pravdna dejanja. Ker odvetnik revizije ni podpisal, pravdno dejanje očitno ni (in ne more biti) opravljeno po njem, stranka pa ob vložitvi revizije tudi ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Revizija zato ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke z dne 3. 11. 2005 in 6. 1. 2006 v delu, ki se nanaša na zmanjšanje pokojnine in da se toženi stranki naloži izdaja nove odločbe, brez zmanjšanja pokojnine od 26. 8. 2005 dalje.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni pravilno določilo polne starosti in ni upoštevalo zavarovalne dobe časa služenja vojaškega roka v „delovno dobo“. Zato je predlagal, da se reviziji ugodi in izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu in toženi stranki, ki na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Po določbi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) se v postopku v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe, ki urejajo pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače. 7. Po določbi tretjega odstavka 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Po določbi naslednjega odstavka to ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. 8. Sodišče zavrže izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev. Iz revizije je razvidno, da jo je podpisal sam revident, in da je torej ni vložil odvetnik, čeprav je ta na poziv sodišča vložil v spis dopolnjeno pooblastilo, revizije pa, kot iz nje izhaja, sam ni podpisal (niti sopodpisal), niti ni na njej kako drugače označil, da kot odvetnik v zvezi z izrednim pravnim sredstvom opravlja kakšno pravdno dejanje. Sama dodelitev pooblastila, ki je enostranski pravni posel, pooblaščenca še ne zavezuje k zastopanju, je pa ta do njega upravičen (glej tudi Galič – v Ude in ostali - Pravdni postopek s komentarjem, GV 2005, str. 362). Zato samo pooblastilo, čeprav odvetnika sicer pooblašča za vložitev revizije, ne zadošča za ugotovitev, da je odvetnik v zadevi dejansko tudi opravljal kakšna pravdna dejanja. Ker odvetnik revizije ni podpisal, in zato pravdno dejanje očitno ni (in ne more biti) opravljeno po njem, stranka pa ob vložitvi revizije tudi ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, taka revizija ni dovoljena.

9. Povedano pomeni, da je izredno pravno sredstvo vložil nekdo, ki nima te pravice oziroma je ni dokazal. Takšna revizija je glede na določbo drugega odstavka 374. člena ZPP nedovoljena in jo je zato (tudi) ob upoštevanju 377. člena ZPP treba zavreči.