Roki hrambe podatkov v zvezi s transplantacijami

Datum

08.05.2023

Številka

07120-1/2023/263

Kategorije

Rok hrambe OP, Zdravstveni osebni podatki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 4. 5. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, kateri rok hrambe je pravilen, ko gre za dokumentacijo, povezano s transplantacijo očesnega tkiva in nadomestkov. Iz EKN za področje zdravstva izhaja, da se gradivo hrani 10 let po smrti po smrti. Po 19. členu Zakona o kakovosti in varnosti človeških tkiv in celic, namenjenih za zdravljenje (ZKVČTC) naj bi bil rok najmanj 30 let po presaditvi. Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ) naj bi določal rok hrambe (NIJZ 9) »trajno«. Menite, da je treba dokumentacijo hraniti v interesu pacienta.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

Pri tem še pojasnjujemo, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih.

V mnenju izhajamo iz predpostavke, da nas sprašujete za roke hrambe zdravstvene dokumentacije (in ne drugih vzporednih evidenc), ki pri izvajalcu nastane v zvezi s transplantacijami delov očesnega tkiva in nadomestkov. Treba je namreč ločiti obravnavanje celotne zdravstvene dokumentacije od obravnave specifičnih podatkov ali posebnih evidenc.

Za interpretacijo veljavnih rokov hrambe iz ZZPPZ, ZKVČTC in EKN se je treba obrniti na Ministrstvo za zdravje ali Arhiv RS, zato je spodnje mnenje le informativno.

I.I. Po mnenju IP rok iz ZZPPZ pod št. NIJZ 9 (Register prejemnikov delov človeškega telesa) v konkretnem primeru ne pride v poštev.

II.II. Po mnenju IP rok iz drugega odstavka 19. člena ZKVČTC v konkretnem primeru verjetno ne pride v poštev. Tudi če morebiti pride v poštev, je ta rok določen kot minimalen rok, kar pomeni, da je s tem rokom skladen tudi splošni maksimalni rok 10 let po smrti pacienta in sta posledično relevantna oba roka; če bi se 10-letni splošni rok zaradi zgodnje smrti iztekel pred potekom 30 let od presaditve, se upošteva 30-letni specialni rok.

III.III. Po mnenju IP v konkretnem primeru najverjetneje pride v poštev rok iz EKN (klasifikacijska številka 6435) oziroma iz priloge 2 ZZPPZ pod št. NIJZ 1, tj. 10 let po smrti pacienta ali alternativno 100 let od rojstva.

Obrazložitev

I.I. Rok hrambe iz ZZPPZ pod št. NIJZ 9 (Register prejemnikov delov človeškega telesa) v konkretnem primeru ni ustrezen, ker velja le za upravljavca registra, tj. Slovenija-transplant, bolnišnice pa so zgolj poročevalske enote, za katere specialen rok v tej rubriki sploh ni določen.

II.II. Rok hrambe »najmanj 30 let po presaditvi tkiv in celic« iz drugega odstavka 19. člena ZKVČTC po ozki jezikovni interpretaciji velja le za centralni register »osebnih podatkov darovalcev in prejemnikov tkiv in celic s podatki iz 16. in 18 člena ZKVČTC« in centralni register »tkiv in celic s podatki iz 17. člena ZKVČTC« (tj. druga in tretja alineja prvega odstavka 19. člena ZKVČTC), ki ga oziroma ju upravlja Slovenija-transplant. Poleg tega velja le za podatke darovalcev in prejemnikov, ki jih določa 16. in 18. člen ZKVČTC ter za podatke o tkivih in celicah, ki jih določa 17. člen ZKVČTC.

Tudi če bi tu določen rok veljal za izvajalca zdravstvene dejavnosti, bi bilo treba upoštevati, da gre za minimalni rok. To pomeni, da je splošni rok hrambe 10 let po smrti pacienta praviloma skladen s 30-letnim specialnim rokom. Če bi se 10-letni splošni rok zaradi zgodnje smrti pacienta iztekel pred potekom 30-letnega specialnega roka, bi se moral pri hrambi upoštevati specialni 30-letni rok vse dokler se ta ne izteče.

Roke hrambe 30 let za specifične podatke določajo še četrti odstavek 10. člena, peti odstavek 21. člena in sedmi odstavek 34. člena ZKVČTC. Do teh se ne opredeljujemo, ker ste nas spraševali le glede 19. člena ZKVČTC.

III.III. Verjetno najbolj relevanten rok za hrambo zdravstvene dokumentacije na obravnavanem področju je določen v EKN pod klasifikacijsko številko 6435, pri čemer gre hkrati za minimalni in maksimalni rok. Ta rok je enak kot splošni rok, ki ga določa ZZPPZ v prilogi 1 pod št. NIJZ 1. Če je morebiti treba vzporedno upoštevati tudi 30-letni rok iz ZKVČTC, slednji opravlja funkcijo minimalnega roka.

Pripravil

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka