Jedro

Revizijo kot izredno pravno sredstvo praviloma lahko vloži le odvetnik. Izjemoma jo lahko vloži stranka sama, in sicer pod pogojem, da ima opravljen pravniški državni izpit, pri tem pa mora v reviziji, oziroma ob njeni vložitvi izpolnitev tega pogoja tudi izkazati. Tožnik je izpolnjevanje pogoja pravniškega državnega izpita v reviziji izkazal (izrecno navajal, da kot nekdanji državni pravobranilec izpolnjuje pogoje iz 4. odstavka 86. člena ZPP za njeno vložitev, odločba o imenovanju na mesto državnega pravobranilca je v sodnem spisu), zato jo je sodišče prve stopnje nezakonito zavrglo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno zavrglo tožnikovo revizijo, vloženo zoper sodbo pritožbenega sodišča, opr. št. Psp 310/2015 z dne 8. 10. 2015. 2. Proti sklepu se pritožuje tožnik zaradi kršitve določb postopka. Poudarja, da kot upokojeni državni pravobranilec izpolnjuje pogoje iz 4. odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku, kar je navedel že v reviziji. Zato lahko revizijo vloži sam. Državni pravobranilec po 25. členu Zakona o državnem pravobranilstvu ne more biti imenovan, če nima pravniškega državnega izpita. Dejstev, ki so splošno znana, ni treba dokazovati. Imenovan je bil z odločbo Vlade RS z dne 24. 3. 2005, ki je bila predložena že v tožbi. Da je to funkcijo opravljal, tudi sicer izhaja iz tožbe, vlog in prvo - ter drugostopenjske sodbe. Predlaga razveljavitev sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V postopku s pritožbo zoper sklep se skladno s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004, 10/2004), smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo, razen določb o obravnavi pred sodiščem druge stopnje.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena v zvezi z 2. odstavkom 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 91. člena ZPP, kar ima za posledico njegovo razveljavitev.

7. Sodišče prve stopnje je revizijo nezakonito zavrglo na temelju 1. odstavka 91. člena ZPP, po katerem sodišče kot nedovoljeno zavrže med drugim tudi izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogoja iz 4. odstavka 86. člena ZPP, to je, da ima opravljen pravniški državni izpit. Po stališču pritožbenega sodišča je namreč tožnik izpolnjevanje tega pogoja v reviziji izkazal. 8. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka skladno s 3. odstavkom 86. člena ZPP opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik.

Ta določba pa ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (4. odstavek 86. člena ZPP). Revizijo kot izredno pravno sredstvo torej praviloma lahko vloži le odvetnik. Izjemoma jo lahko vloži stranka sama, in sicer pod pogojem, da ima opravljen pravniški državni izpit, pri tem pa mora v reviziji, oziroma ob njeni vložitvi izpolnitev tega pogoja tudi izkazati, sicer se revizija zavrže. 9. Tožnik je v reviziji izrecno navajal, da kot nekdanji državni pravobranilec izpolnjuje pogoje iz 4. odstavka 86. člena ZPP za njeno vložitev, da ima torej opravljen pravniški državni izpit. Da je opravljal funkcijo državnega pravobranilca, je tožnik sicer zatrjeval že v tožbi in tekom postopka na prvi, pa tudi drugi stopnji. Odločba Vlade RS, št. ... z dne 24. 3. 2005 o imenovanju tožnika na mesto državnega pravobranilca se celo nahaja v sodnem spisu (priloga A2).(1) Po 25. členu Zakona o državnem pravobranilstvu (ZDPra; Ur. l. RS, št. 20/1997 s spremembami), na katerega se utemeljeno sklicuje tudi tožnik v pritožbi, je za državnega pravobranilca lahko imenovan le, kdor je opravil pravniški državni izpit. Pomeni, da je tožnik izpolnjevanje pogoja pravniškega državnega izpita v reviziji izkazal. Torej ima postulacijsko sposobnost za uveljavljanje izrednega pravnega sredstva.

10. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 3. odstavkom 365. člena v zvezi s 354. členom ZPP ugodilo pritožbi in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje ter mu zadevo vrnilo v novo postopanje, saj ocenjuje, da ne more samo odpraviti ugotovljenih pomanjkljivosti. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje postopati po 375. členu ZPP.

(1) Tožnik je to odločbo predložil že v tožbi.