Jedro

V konkretnem primeru upnika od dolžnika zahtevata, da mora prenehati z javno objavo podatkov in informacij, ki predstavljajo poslovno skrivnost upnikov. Od njega torej zahtevata opustitev javnih objav z določeno vsebino (prvi odstavek 227. člena ZIZ). V skladu z ZMed nosita odgovornost za programske vsebine in njihovo razširjanje izdajatelj medija (drugi odstavek 9. člena ZMed) ter odgovorni urednik (drugi in tretji odstavek 18. člena ZMed). Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa so spletni novičarski portali (D in E) skladno z 2. členom ZMed mediji. Dolžnik ni izdajatelj teh medijev. Po presoji pritožbenega sodišča je tako sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj se dolžniku zapove, da preneha z javno objavo podatkov in informacij, ki predstavljajo poslovno skrivnost upnikov, saj iz navedenega izhaja, da dolžnik po določbah ZMed ni oseba, odgovorna javne objave. Enako velja za zahtevo, da mora dolžnik odstraniti podatke in informacije, ki so bile objavljene na E in D ter v drugih z dolžnikom povezanih medijih. Od dolžnika je mogoče zahtevati zgolj izpolnitev obveznosti, ki jih lahko on sam izpolni, ta pogoj pa pri zahtevi dolžniku za odstranitev objav ni izpolnjen.

Obveznost mora biti v predlogu opredeljena tako, da dolžnik ve, kaj konkretno je tisto, kar mu je v prihodnje naloženo oziroma prepovedano. Upnik mora zato zahtevek v predlogu za izdajo začasne odredbe ustrezno konkretizirati. Oblikovan mora biti tako, da od sodišča pri opravi izvršbe ne terja dodatnega vsebinskega odločanja. Če iz prepovednega zahtevka ni mogoče ugotoviti vsebine ravnanja, ki je v bodoče prepovedano dolžniku, je onemogočen preizkus njegove utemeljenosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnika nosita sama svoje pritožbene stroške in sta dolžna dolžniku povrniti 373,32 EUR stroškov odgovora na pritožbo v roku 8 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: „1. Dolžniku se nemudoma oziroma najkasneje naslednji dan po izdaji začasne odredbe prepove uporaba in razkrivanje poslovnih skrivnosti upnika A. d. o. o. in B. d. o. o., na način objave ali posredovanja informacij o podatkih in dokumentaciji, ki se nanaša na predmet pogodb Pogodba z dne 5. 12. 2014, Pogodba z dne 17. 11. 2016, ter katerih koli drugih pogodbenih razmerij med strankama postopka, ali s tem povezanih informacij vsem tretjim nepooblaščenim osebam ter na vseh spletnih ali drugih portalih, družbenih socialnih omeržij, zlasti na portalih D in E, in sicer tako, da preneha z vsakršno javno objavo podatkov in informacij ali s posredovanjem informacij katerimkoli tretjim subjektom neposredno ali posredno prek drugih subjektov.

2. Dolžnik je dolžan nemudoma oziroma najkasneje naslednji dan po izdaji začasne odredbe prenehati s posredovanjem zaupnih podatkov in informacij iz prejšnje točke tega sklepa tretjim, nepooblaščenim osebam ali posameznikom, zlasti pa izdajateljem medijev in članom njihovih uredništev.

3. Dolžnik je dolžan vse že objavljene podatke in informacije iz 1. točke tega sklepa, ki so bile objavljene na D in E ter ostalih dolžnikovih ali z njim lastniško ali kakorkoli drugače povezanimi mediji nemudoma, najkasneje pa naslednji dan po izdaji začasne odredbe, odstraniti za čas veljavnosti te odredbe.

4. Za primer vsake posamične kršitve prepovedi iz 1., 2. in 3. točke tega sklepa se dolžniku izreče kazen v višini 50.000,00 EUR, ki se v primeru ponovne kršitve izterja po uradni dolžnosti in hkrati izreče nadaljnja denarna kazen v novem višjem znesku za primer ponovne kršitve, vse dokler seštevek denarnih kazni ne doseže 500.000,00 EUR.

5. Začasna odredba prične veljati z dnem njene izdaje in traja do pravnomočne odločitve o glavni stvari.

6. Dolžnik je dolžan plačati stroške upnika, vezane na izdajo te začasne odredbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje odločbe o stroških dalje, do plačila v roku 15 dni, pod izvršbo.“ (I. točka izreka).

Sklenilo je tudi, da je dolžan upnik dolžniku v 8 dneh po pravnomočnosti tega sklepa poravnati stroške tega postopka v skupnem znesku 373,32 EUR, po zapadlosti v plačilo z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep sta vložila upnika pravočasno pritožbo. Uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu upnikov za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa, da pritožbi v celoti ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje pred sodiščem prve stopnje. Predlagata še, da naj pritožbeno sodišče dolžniku naloži v plačilo vse stroške, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Dolžnik je vložil odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo upnikov kot neutemeljeno zavrne in izpodbijani sklep sodišča potrdi, upnikoma pa naloži v plačilo stroške dolžnika v roku 8 dni, po preteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe v celoti zavrnilo. Sklenilo je, da je predlagana začasna odredba v delu, kjer se nanaša na ravnanje tretjih oseb (C. d. o. o. in F. d. o. o.) nesklepčna. Spletni novičarski portali (E in D) so, skladno z 2. členom Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/01; nadalje: ZMed), mediji, dolžnik pa ni izdajatelj medijev. Dolžnika zato ni mogoče zavezovati k ravnanju, ki ga lahko izvedejo tretje osebe, ki niso stranke postopka. Sklenilo je tudi, da je predlagana začasna odredba, v kolikor dolžniku narekuje, da „preneha z vsakršno objavo podatkov ali posredovanjem podatkov tretjim subjektom neposredno ali posredno preko drugih subjektov“, preširoko zastavljena. Kot je navedlo, dolžniku ni mogoče prepovedati vsakršne objave ali posredovanja podatkov tretjim, posredno ali neposredno, temveč le tiste objave, ki protipravno razkrivajo poslovne skrivnosti iz pogodb 2014 in 2016. Sodišče prve stopnje je nadalje sklenilo še, da je izkazan pogoj iz prvega odstavka 11. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; nadalje: ZposS), ne pa tudi pogoj iz drugega odstavka 11. člena ZposS in je treba tudi iz tega razloga predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti.

6. Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna že iz razlogov, ki se nanašajo na sam predlog za izdajo začasne odredbe. Obveznost, ki se s sklepom o začasni odredbi nalaga dolžniku mora biti mogoča in dopustna. Do neizvršljivosti obveznosti po izvršilnem naslovu pride tudi takrat, ko je dejanje, ki ga mora dolžnik narediti, dejansko nemogoče. Z (objektivno) dejansko nezmožnostjo dejanja pa je izenačena t.i. pravna nezmožnost. Ta je podana takrat, ko izpolnitev obveznosti ni odvisna samo od dolžnika, temveč je odvisna (tudi) od tretjega, ki z izvršilnim naslovom ni zavezan.1 Dolžnika je zato dopustno z izrekanjem denarnih kazni in njihovo izvršitvijo siliti k izpolnitvi obveznosti le v primeru, če gre za dejanje (opustitev), ki ga lahko opravi le on. Če izpolnitev oziroma opustitev dejanja ni odvisna izključno od njega, od njegove volje, upnik nima pravice zahtevati prisilne izterjave takšne obveznosti v izvršbi.2

7. V konkretnem primeru upnika od dolžnika zahtevata, da mora prenehati z javno objavo podatkov in informacij, ki predstavljajo poslovno skrivnost upnikov. Od njega torej zahtevata opustitev javnih objav z določeno vsebino (prvi odstavek 227. člena ZIZ). V skladu z Zakonom o medijih (Uradni list RS, št. 35/01 s spremembami; nadalje: ZMed) nosita odgovornost za programske vsebine in njihovo razširjanje izdajatelj medija (drugi odstavek 9. člena ZMed) ter odgovorni urednik (drugi in tretji odstavek 18. člena ZMed).3 Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa so spletni novičarski portali (D in E) skladno z 2. členom ZMed mediji. Dolžnik ni izdajatelj teh medijev. Po presoji pritožbenega sodišča je tako sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj se dolžniku zapove, da preneha z javno objavo podatkov in informacij, ki predstavljajo poslovno skrivnost upnikov, saj iz navedenega izhaja, da dolžnik po določbah ZMed ni oseba, odgovorna javne objave. Enako velja za zahtevo, da mora dolžnik odstraniti podatke in informacije, ki so bile objavljene na E in D ter v drugih z dolžnikom povezanih medijih. Od dolžnika je mogoče zahtevati zgolj izpolnitev obveznosti, ki jih lahko on sam izpolni, ta pogoj pa pri zahtevi dolžniku za odstranitev objav ni izpolnjen.

8. Upnika v pritožbi navajata, da je njun predlog uperjen izključno v ravnanje dolžnika zaradi česar menita, da ni nesklepčen. Pojasnjujeta, da zgolj opisujeta ravnanja tretjih oseb, ki so bila javno zaznana in so neposredna posledica opisanega nezakonitega ravnanja dolžnika, ki je izvršil prepovedano ravnanje po določbah ZPosS. Pritožnika s temi pritožbenimi navedbami ne moreta uspeti. Kot je bilo že pojasnjeno, se v tem delu od dolžnika zahteva, da preneha z javnimi objavami, čeprav je vsebina javnih objav, v skladu s citirano zakonsko določbo, odgovornost izdajatelja medija. Vsebina javnih objav torej ni odvisna (izključno) od dolžnikove volje, prav tako tudi ne odstranitev javnih objav. Zahtevane obveznosti (pod grožnjo denarne kazni) ni mogoče naložiti dolžniku, saj po določbah ZMed dolžnik ne more samostojno niti preprečiti objav, niti odstraniti že objavljenih podatkov in informacij.

9. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu prav tako pravilno sklenilo, da je predlog za izdajo začasne odredbe v preostalem delu, s katerim se od dolžnika zahteva prenehanje posredovanja informacij, ki predstavljajo poslovno skrivnost upnika, nedoločen. Kot pojasni sodišče prve stopnje, je predlagana začasna odredba, ki dolžniku narekuje, da „preneha z vsakršno objavo podatkov ali posredovanjem podatkov tretjim subjektom neposredno ali posredno prek drugih subjektov“ preširoko zastavljena. Obveznost mora biti v predlogu opredeljena tako, da dolžnik ve, kaj konkretno je tisto, kar mu je v prihodnje naloženo oziroma prepovedano. Upnik mora zato zahtevek4 v predlogu za izdajo začasne odredbe ustrezno konkretizirati. Oblikovan mora biti tako, da od sodišča pri opravi izvršbe ne terja dodatnega vsebinskega odločanja. Če iz prepovednega zahtevka ni mogoče ugotoviti vsebine ravnanja, ki je v bodoče prepovedano dolžniku, je onemogočen preizkus njegove utemeljenosti.5

10. V konkretnem primeru se od dolžnika zahteva prenehanje z vsakršno objavo podatkov in informacij, ki predstavljajo poslovno skrivnost upnikov in ki se „nanašajo na predmet pogodb Pogodba 5. 12. 2014, Pogodba z dne 17. 11. 2016, ter katerihkoli drugih pogodbenih razmerij med strankama postopka ali s tem povezanih informacij“. Tudi po presoji pritožbenega sodišča obveznost dolžnika s takšno opredelitvijo ni dovolj določno opredeljena, saj bi se moralo sodišče v izvršbi ukvarjati z vprašanjem, katere informacije o podatkih in dokumentaciji, ki se nanašajo na predmet navedenih pogodb ter drugih pogodbenih razmerij med strankama, predstavljajo poslovno skrivnost upnikov. Zahtevi, da mora biti v predlogu dolžnikova obveznost natančno konkretizirana, zato ni zadoščeno.

11. Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za izdajo začasne odredbe v celoti zavrnilo, že iz navedenih razlogov pravilna. Zaradi navedenega pritožbeno sodišče drugih pritožbenih navedb ni vsebinsko presojalo.

12. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena. V postopku pred sodiščem prve stopnje tudi ni prišlo do kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi dostavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Upnika s pritožbo nista uspela, zato krijeta sama svoje pritožbene stroške in sta dolžna dolžniku povrniti njegove stroške za odgovor na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ). Stroške dolžnika je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu z odvetniško tarifo ter dolžniku priznalo stroške odgovora na pritožbo po tarifni številki 27/6 OT - 500 točk ter pavšalni znesek stroškov v višini 2 % od vrednosti storitve, povečano za 22 % DDV, kar vse skupaj znaša 373,32 EUR. Navedeni znesek sta dolžniku dolžna povrniti upnika v roku 8 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1 Primerjaj II Ip 1676/2019. 2 Primerjaj II Ip 1676/2019. 3 Tako tudi sodna praksa II Cp 3906/2009, II Cp 210/2012, II Cp 1118/2009. 4 Prepoved dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku (3. točka prvega odstavka 273. člena ZIZ). 5 Primerjaj III Ip 2034/2014.