Jedro

V primeru razpada zunajzakonske skupnosti pa lahko sodišče na zahtevo enega ali obeh staršev samostojno, brez odločanja o dodelitvi otroka enemu izmed roditeljev, odloča o preživljanju otrok.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje preživninsko obveznost toženca, ki jo je dolžan plačevati za svojo hčerko S., rojeno 28. 10. 2006, iz zneska 81,35 EUR zvišalo na znesek 300,00 EUR mesečno od 13. 6. 2017 dalje (točka 1 izreka). V odločbi o pravdnih stroških v zvezi s popravnim sklepom je toženca zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov v korist proračuna Republike Slovenije v znesku 117,09 EUR.

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepravilne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da bi prvostopno sodišče v posledici razpada zunajzakonske skupnosti moralo prvotno odločati o dodelitvi otroka roditelju in nato določiti preživnino roditelju, pri katerem otrok ne živi. V zvezi z dodelitvijo otroka v varstvo in vzgojo pred pristojnim sodiščem poteka med materjo in očetom otroka pravda, ki pa še ni zaključena. Preživnina v znesku 300,00 EUR mesečno je tudi previsoko določena. Mesečne življenjske potrebe otroka ne znašajo 600,00 EUR, ampak so te precenjene glede na starost enajst letnega otroka. Nepravilno pa so tudi ugotovljene premoženjske razmere toženca, ker dobiček gospodarske družbe P. d.o.o. ne predstavlja premoženja toženca, temveč je to premoženje gospodarske družbe. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Tožeča stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče le v primeru razveze zakonske zveze (seveda pod pogojem, da so v zakonski zvezi rojeni otroci, ki so jih starši še dolžni preživljati) obvezno odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnimi otroki. O tem odloči sodišče tudi, če ni bil postavljen ustrezen zahtevek, če je bil postavljen, pa nanj ni vezano (drugi odstavek 421. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP in smiselno enako prvi odstavek 78. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDR). V primeru razpada zunajzakonske skupnosti pa lahko sodišče na zahtevo enega ali obeh staršev samostojno, brez odločanja o dodelitvi otroka enemu izmed roditeljev, odloča o preživljanju otrok (105.a člen ZZZDR). Sicer pa preživninski zahtevek zoper očeta v obravnavani zadevi uveljavlja otrok, ki živi pri materi. Tako pa se kot neutemeljena pokažejo pritožbena izvajanja, da prvostopno sodišče o preživninskem zahtevku ne more odločati brez predhodnega odločanja o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo enemu izmed roditeljev. Navedene odločitve tudi ne morejo spremeniti pritožbena izvajanja s sklicevanjem na sodni postopek med roditeljema o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo, ker je otrok, ki vtožuje preživnino, tekom tega postopka in ob izdaji prvostopne sodbe živel in še sedaj živi pri materi. Že navedeno dejstvo pa narekuje preživninsko obveznost roditelja, pri katerem otrok ne živi, torej očeta v obravnavanem primeru.

6. Po določbi 132. člena ZZZDR lahko sodišče na zahtevo upravičenca zviša z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Ni sporno, da je bila za otroka preživnina določena s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti N 234/2007 z dne 10. 10. 2007 (takrat je bil otrok star eno leto), katere višina je ob zadnji valorizaciji znašala 81,35 EUR.

7. Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo mesečne potrebe otroka (točka 7 in 8 razlogov izpodbijane sodbe), ki znašajo okrog 600,00 EUR mesečno in pavšalna zatrjevanja pritožbe, da so z navedenim zneskom potrebe enajstletnega otroka previsoko ugotovljene, navedene presoje prvostopnega sodišča ne morejo spremeniti.

8. Prvostopno sodišče je tudi pravilno ugotovilo premoženjske razmere toženca. Iz podatkov FURS-a sicer izhaja, da toženec prejema mesečno neto dohodek le v višini 175,70 EUR. Toženec pa je lastnik celotnega poslovnega deleža gospodarske družbe P. d.o.o., ki izkazuje v bilanci stanja precejšen dobiček tako za leto 2016 kot tudi za pretekla leta. Iz navedb samega toženca v pritožbenem postopku pa tudi izhaja, da je izjemno dosti odsoten iz Republike Slovenije, ker za svojo družbo dela praktično po celem svetu. Navedene okoliščine (zlasti lastništvo gospodarske družbe, ki dobro posluje in prinaša dobiček) pa tudi po prepričanju pritožbenega sodišča izkazujejo takšno premoženjsko stanje toženca, da je dolžan prispevati vsaj polovico zneska, ki ga otrok potrebuje za mesečno preživljanje, torej znesek 300,00 EUR mesečno.

9. Po sodišču ugotovljenih spremenjenih razmer na strani otroka (v času določitve preživnine je bil otrok praktično še dojenček, sedaj pa obiskuje osnovno šolo in so zato potrebe znatno večje) pritožba ne izpodbija.

10. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

11. Pritožbeni stroški niso priglašeni.