Jedro

Ker ni sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanj, ali lastnoročni zapis imena na preklicu oporoke ustreza podpisu in na katerem delu listine mora biti podpis, je Vrhovno sodišče v tem obsegu revizijo dopustilo.

Izrek

Predlogu se delno ugodi in se revizija dopusti glede vprašanj, ali lastnoročni zapis imena na preklicu oporoke ustreza podpisu in na katerem delu listine mora biti podpis.

V preostalem se predlog zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je bila v zapuščinskem postopku po pok. F. O. napotena na pravdo za ugotovitev veljavnosti oporoke z dne 11. 9. 1997 in neveljavnosti preklica pisne oporoke pred pričami.

2. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da je veljavna pisna oporoka pred pričami z dne 11. 9. 1997. Pri tem je presodilo, da ta oporoka s strani oporočitelja kasneje ni bila veljavno preklicana z listino preklic pisne oporoke pred pričami, ker na tej listini manjka zapustnikov lastnoročni podpis.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo pete toženke in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Zavrnilo je trditev o nesklepčnosti tožbe in potrdilo presojo, da preklic oporoke ni veljaven, ker ne vsebuje podpisa oporočitelja. Listina vsebuje na začetku le s tiskanimi črkami zapisano ime oporočitelja, na koncu pa le odtis oporočiteljevega imena, nič od tega pa ni podpis.

4. Peta toženka E. P. v predlogu za dopustitev revizije navaja, da je za veljavnost preklica oporoke odločilno pravno vprašanje veljavnosti podpisa. Za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse je ob neenotni sodni praksi oziroma, ker ni sodne prakse Vrhovnega sodišča, bistvenega pomena vprašanje, ali lastnoročni zapis imena in priimka ter naslova pomeni podpis oporočitelja ter ali je pomembno, da je podpis na začetku ali koncu listine. Predlagateljica navaja, da sta nižji sodišči zmotno uporabili materialno pravo, ko lastnoročnega zapisa imena in priimka nista upoštevali kot podpisa. Poleg tega sta zmotno ugodili tožbenemu zahtevku na ugotovitev veljavnosti oporoke, ker za tako ugotovitev tožnica ni imela pravnega interesa in bi moral biti tožbeni zahtevek drugače postavljen.

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) podani glede pravnih vprašanj, opredeljenih v izreku tega sklepa pod I. Preklic oporoke je po prvem odstavku 99. člena Zakona o dedovanju (ZD) veljaven z oporočiteljevo izjavo, dano v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Za preklic oporoke torej velja, da je veljaven če ga je, tako kot je predpisano za lastnoročno oporoko (63. člen ZD), oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal. O pravnem vprašanju, ali podpisu ustreza lastnoročen zapis imena oporočitelja in o vprašanju, na katerem delu listine mora biti podpis oporočitelja, ni sodne prakse Vrhovnega sodišča. Pri odločanju o reviziji je zato mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za razvoj prava preko sodne prakse, zato je Vrhovno sodišče v tem delu revizijo dopustilo.

7. V ostalem je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo, ker glede obstoja pravnega interesa ne obstajajo pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP.